Na nas se je obrnila bralka, ki so ji češnjo napadle množice gosenic. Celo grozdi jih visijo z vejic in hrustajo liste, da ostaja od njih samo listni pecelj. Sprašuje, za katere gosenice gre in ali se da kaj narediti.
Gre za gosenice metulja, ki smo mu včasih pravili veliki koprivar, zdaj pa je njegovo veliki lepotec. Odrasla žival meri čez razprta krila 5-6 cm. Znanstveno ime vrste je Nymphalis polychloros.
Zimo preživijo metulji, ki se pred mrazom zavlečejo na suho in temno mesto, denimo v duplo na starem drevesu ali med kramo v vrtni lopi. Ko se zbudi pomlad, se metulji aktivirajo in med letanjem iščejo družbo za parjenje. Samice odlagajo jajčka na razna drevesa in sicer v obliki prstana okoli dna vejice v dobro osvetljenem delu krošnje. Gosenice se hranijo z listi brestov, vrb (predvsem ive in beke), hrušk in različne vrste iz rodu Prunus, kamor sodijo češnje, slive, marelice, črni trn in še kaj.
Posebnost gosenic velikega lepotca je, da se vedno držijo v skupini in pravilom brstijo liste na najvišjih vejah. Veliki lepotec ni »klasičen« sadjarski škodljivec, ker se v sodobnem času na sadnem drevju pojavlja le tu in tam. Gre za vse redkejšega metulja, zato ne bi bilo lepo, če bi se gosenic lotili s kemično vojno. V vsakem primeru so gosenice razmeroma velike živali, ki jih je z običajnih odmerkom insekticida težko prizadenemo. Na mladih sadikah, ker bi gosenice lahko napravile resnejšo škodo, jih z vej otresemo v škatlo in »presadimo« na zanje užitno rastlino v naravi.
Veliki lepotec ima samo eno rod na leto. Poleti izleženi metulji se hranijo s sladkimi rastlinskimi izcedki in z načetim zrelim sadjem. Ker nimajo čeljusti, v sadež ne morejo samo zagristi, sokove lahko sesajo samo in ran, ki jih je napravil kdo drug. Pozimi se umaknejo v skrivališče, zapadejo v mirovanje, nato pa jih marca in aprila jih čaka ženitev in zaleganje potomstva.
Dodatne slike si lahko ogledate na povezavah:
http://www.projectnoah.org/spottings/23133222
http://www.bioportal.si/fotoarhiv.php?iskanec=Nymphalis%20polychloros
Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
