Zeleno barvo daje rastlinam klorofil ali listno zelenilo. Rastline z listi prestrezajo sončno svetlobo, s pomočjo katere iz ogljikovega dioksida in vode tvorijo sladkor, pri tem pa se sprošča kisik. Valovne dolžine svetlobe, ki jih klorofil ne vpija, se odbijejo, zato vidimo liste zelene. Enostavne sladkorje rastlina predela v snovi, ki jih potrebuje za opravljanje življenjskih procesov in za gradnjo lastnih tkiv. Ta proces poznamo kot fotosintezo. Poteka v kloroplastih, kjer poleg klorofila najdemo tudi druga barvila, kot so rumeni in oranžni karotinoidi in ksantofili.
In kaj se dogaja v listih jeseni, da spremenijo barvo in odpadejo?
Ko se jeseni dnevi krajšajo, ima rastlina na razpolago vse manj svetlobe in ker so dnevi hladnejši, je fotosinteza šibkejša. Ker poteka tvorba klorofila le ob prisotnosti svetlobe, začnejo listi izgubljati zeleno barvo. V listih že prisoten klorofil se jeseni razgradi. Razgrajeni klorofil in njegove dragocene sestavine se po prevodnih poteh prenesejo iz listov v veje in deblo, kjer se uskladiščijo preko zime. Spremljajoča rumena in oranžna barvila se jeseni ne razkrojijo in ko izgine klorofil, postanejo listi značilno jesensko rumeni.
Rdečo barvo listom dajejo barvila, ki se imenujejo antociani. Ta nastajajo v listih nekaterih drevesnih vrst šele jeseni. Nastajanje antocianov pospešujejo hladne noči in topli dnevi oz. velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. V deževnih jesenih z malimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo bo rdeča obarvanost listov majhna.
Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.