Razširjenost:
Rogovilar (Gymnocladus dioicus) je avtohton v Severni Ameriki. Razširjen je zahodno od države New York in južnega Ontarija do Kanzasa, Oklahome in proti jugu do južnega dela Arkansasa.
Plod rogovilarja
Glavne botanične značilnosti:
Je srednje veliko, listopadno drevo, ki zraste do 22 m visoko in 14 do 18 m v širino. Ima ovalno oblikovano krošnjo. Listi so razporejeni simetrično in so sestavljeni. Je dvodomna rastlina, cveti konec pomladi in v začetku poletja. Plodovi so v obliki velikih strokov. Semeni skozi vso zimo, semena se razširjajo le s pomočjo gravitacije. Pogosto se razmnožuje tudi s pomočjo poganjkov iz korenin. Ime rodu, ki bi ga lahko prevedli kot »gole veje«, nakazuje na zelo kratko rastno dobo rogovilarja. Je eno zadnjih dreves, ki spomladi brsti in eno prvih, ki odvržejo listje v jeseni. Raste počasi in živi do 200 let.
Rogovilar v arboretumu
Rastišča:
Uspeva na odprtih, sončnih legah. Je zelo nezahteven glede tal. Raste ob robovih potokov in na blagih pobočjih.
Uporabnost:
Ima zanimivo zimsko obliko krošnje na kateri ostanejo plodovi. Les se malo uporablja, večinoma v mizarstvu. Indijanci (Meskwaki) so prepraženo seme uporabljali namesto kave in to navado so od njih prevzeli tudi prvi priseljenci iz Evrope. Od tod tudi njegovo ameriško ime Kentucky Coffeetree –kentakijsko kavno drevo