Tulipani (Tulipa gesneriana), ki jih danes gojimo po vrtovih, so v srednjo Evropo prispeli šele v 16. stoletju. Nemški poslanik na turškem dvoru jih je prvič videl na svojem potovanju v Carigrad. Izvirajo iz zahodne Azije, severne Afrike in južne Evrope. Tulipan je zelnata trajnica s čebulico. Spada v družino lilijevk (Liliaceae). Njegovi listi so dolgi in široki. So pritlični ali pa rastejo tudi iz stebla. Kot pri večini enokaličnic, so tudi pri tulipanu čašni listi podobni venčnim. Pravimo jim perigonovi listi in sestavljajo enojno cvetno odevalo ali perigon. V njih se razvijejo po en pestič in 6 prašnikov.
Razmnožujejo se s podzemnimi čebulicami. V naravi so navajeni na topla in suha poletja. Zato v čebulico shranjujejo hranilne snovi, da preživijo dolgo obdobje mirovanja. Tulipani imajo najraje bogato, prepustno zemljo. Sadimo jih od septembra do začetka novembra. Po cvetenju pustimo čebulice v zemlji, dokler listi ne porumenijo in se posušijo. Ime cvetic “tulipa” ali “tulipant” je pomenilo turško pokrivalo. Z njegovo obliko je primerljiva oblika cvetov. Iz tega imena se je v Evropi razvila beseda turban, pa tudi tulipan.
Ste vedeli, da …
… so v 17. stoletju oboroženi stražarji varovali polja tulipanov pred tatovi. Takrat je bila njihova cena tako visoka, da je ena čebulica stala toliko kot stanovanjska hiša v okolici Amsterdama.
… sorte ‘Ad Rem’, ‘Apricot Parrot’, ‘Bellona’, ‘Kaizerskroon’ in ‘Monte Carlo’ zelo lepo dišijo.
… tulipani prihajajo iz stepskih predelov Azije. Na sušne rastiščne razmere je prilagojen s svojim življenjskim ciklom. Spomladi hitro zraste in zacveti. Usuje se v tednu, dveh. Dozori seme, listje se posuši in ostane samo še čebulica.
… obstaja tudi gozdni tulipan (Tulipa sylvestris), ki raste ponekod po Južni in Srednji Evropi.
Spomladi si oglejte tulipane v Arboretumu Volčji Potok.
