Vonji vrtnic

Rožni vonj izločajo žleze na spodnji strani venčnih listov. Gostota teh žlez je odvisna od sorte vrtnic in od podnebnih razmer. Najizdatnejša je tvorba dišečih olj v toplem in sončnem vremenu. Hlad in oblaki žleze omrtvijo – prepričajte se z lastnim nosom.
Ker vonj tvorijo lahko hlapne snovi, je vonj najmočnejši v zgodnjih jutranjih urah. V Bolgariji, denimo, nabirajo venčne listke za pridobivanje rožnega olja samo do desetih dopoldne, ker je v lističih pozneje premalo olja. Pogosto se vonj v toku dneva spreminja, ker se hitro hlapne sestavine »iztrošijo« prej od drugih. V vlažnem zraku v splošnem vonje močneje zaznavamo, zato nekatere vrtnice bolj zadišijo spet zvečer. Na vonj vpliva tudi starost cveta. Mladi cvetovi skrižanih čajevk dišijo sveže, postarani težje bolj pretresljivo. Poznavalci vrtnic vedo, da na značaj vonja iste sorte vpliva še vrsta zemlje in to, ali je vrtnica zacvetela na prostem ali je bila siljena pod steklom. O tem, da so žlahtnitelji s selekcijo cvetličarskih sort vrtnic, ki se počasneje starajo, zatesnili venčne listke z voskom, tako da vonj ne more več do našega nosa, ste v Vrtnarju že brali.
Skupine vrtnic, ki jih vežejo skupni predniki, imajo pogosto prepoznavno vonjsko noto. Skrižane muškatke, ki izhajajo in muškatnega šipka (Rosa moschata), imajo nekoliko rezek, čeprav nikakor ne neprijeten vonj. Čajevke in bengalke so v Evropo prinesle vonj z globino, ki je značilen za sodobne vrtnic. Rugoze, ki so znane kot zdrave in trpežne vrtnice in prezirane zaradi premalo »plemenite« oblike cveta, imajo močen in sladek vonj. Sortne Banksine rože (R. banksiae) druži pridih vonja po vijolicah.
Dišave, sadje in cvetlice
Med poskusi, kako združiti vonj vrtnic po prevladujoči značilnosti, se je najbolj prijela delitev na dišavno-začimbne, sadne in cvetlične vonje. Neuvrstljivi ostanek pade v skupino »mešano in drugo«. Za ilustracijo je nekaj sort in skupin vrtnic naštetih v spodnjih preglednicah.

Cimet: cimetasti šipek (R. cinnamonea); ‘Sunsprite’
Indijski čaj: prave čajevke, noazete in skrižane čajevke
Klinčki: Rosa rugosa in križanci
Mira: mnogocvetnice; Austinove vrtnice (npr. ‘Constance Spry’, ‘Wife of Bath’); ‘Belle Amour’, ‘Magenta’, ‘Belle Isis’
Muškat in klinčki: ‘Blush Noisette’, ‘Marie Pavič’
Muškat: muškatni šipek, skrižane muškatke (npr ‘Erfurt’, ‘Felicia’, ‘Penelope’); noazete; Rosa brunonii in križanci; Rosa arvensis in erširke; ‘Bobbie James’
Nageljnove žbice (klinčki): skrižane rugoze (npr. ‘Hansa’); noazete (npr. ‘Blush Noisette’); ‘Souvenir de St Anne’s’, ‘Fritz Nobis’
Poper: bengalke, npr. ‘Old Blush’

Ananas in banana: ‘Buff Beauty’
Ananas: mnogocvetni šipek (R. multiflora)
Banana: Rosa mulligani; ‘Warwick Castle’
Breskev: ‘Chinatown’, ‘City of Gloucester’
Češnja: ‘Louis Philippe’
Jabolko: rjastordeči šipek (R. rubiginosa) in križanci, Wichurov šipek (R. wichuraiana) in njegovi križanci; ‘Nymphenburg’, ‘Max Graf’, ‘New Dawn’, ‘Dortmund’
Jagoda: ‘Chrysler Imperial’, ‘Maréchal Niel’
Limona: ‘Mme Hardy’, ‘Parson’s Pink China’, ‘MacCartney Rose’, ‘Sutter’s Gold’, ‘Heritage’, ‘Slater’s Crimson China’, ‘Angel Face’, ‘Paul’s Lemon Pillar’
Malina: ‘Cerise Bouquet’, ‘Honorine de Brabant’, ‘Mme Isaac Perreire’, ‘Duchesse de Brabant’, ‘Adam Messerich’
Marelica: ‘Lady Hillingdon’
Mešano sadje: bengalke; skrižane mušatke (npr. ‘Cornelia’); ‘Abraham Darby’, ‘Graham Thomas’, ‘Sutter’s Gold’, ‘Albéric Barbier’, ‘Old Pink Moss’, ‘Desprez à Fleurs Jaunes’, ‘Albertine’

Alma de l’Aigle(1889–1959), nemška slikarka in učiteljica,ki je bila ostroumna poznavalka vrtnic, je pri opisovanju vonja dodala še njegov temperament. Po njenem je vonj (med drugim)lahko lahek dih, lahko teče, lije, se širi, preplavlja, je sramežljiv, obotavljiv, plašen, se hitro izčrpa, je obilen, prekipevajoč, zadržan, navzoč samo v sledovih, pičel, tenek, boren, poln, lahek, utrujen, pojemajoč, izdihujoč, nejevoljen, obstojen, moten, nabrekel, sferen, širok, zveneč … Ista avtorica je zapisala, da ima vonj vrtnic tudi nenavadne vonjavne odtenke, da je npr. lahko vlažen, naiven, sopranski, altovski, da diši po sveže zribani hrastovi mizi, po neprezračenih sobah, po zmečkanem mrčesu, po papirju, po dekliški koži, po košnji, po plevelu, po zapleveljenem vrtnem kotu, da je lahko obsijan od sonca, čednosten, knežji in kraljevski.