Vrtnica od daleč privlači z videzom, od blizu pa osvaja z videzom in z vonjem. Če ne diši, razočara. Obliko in barvo cveta še ubesedimo, pri vonju pa smo z besedami dokaj nebogljeni. Kako pravzaprav opisati nekaj tako eteričnega in neoprijemljivega, kot je rožni vonj?

Pri barvah imamo veliko samostojnih pojmov, ki označujejo samo barve. Rumena, rdeča, modra, bela, na primer. Nekatere so posnete po zgledu, npr. vijoličasta barva po vijolicah, lilasta po »lilaku« – španskem bezgu itn. Slikarji poznajo celo paleto pojmov za barvne odtenke, npr. magenta, ultramarin, cinober.

Pri okušanju operiramo z manj samostojnimi pojmi. Z grenkim, sladkim, kislim in s podobnim označimo glavne okuse, vse finejše odtenke pa poskušamo opisati s podobnostjo, se pravi, da ima okus po nečem poznanem. Pri vonju smo besedno še bolj nebogljeni, saj ga opisujemo samo z njegovim učinkom na nas in po podobnosti. Npr. diši privlačno, čudovito ali neprijetno in pa diši po senu, po cvetočih češnjah, nageljnovih žbicah ali po mokrem psu. Jezik seveda odslikava pomen čutov za človeka: najbolj bogato je orodje za opisovanje vida, saj je v našem življenju najpomembnejši. Manj bogato je besedje za okušanje in še slabše je pri vohu. To pomeni, da se moramo tudi pri vonju vrtnic vedno sklicevati na vonj kakšne druge stvari.

Presenetljivo je, da pri vonjih ne velja običajna matematika. Vonj, ki je sestavljen iz dveh vonjavih snovi, namreč v možganih dojamemo drugače kot vsako sestavino posebej. Malo bolj natančno: sestavljen vonj v možganih vzdraži druge skupine nevronov kot časovno ločeno vohanje obeh sestavin. Spoznanje je razmeroma novo, saj si je z njim Linda Buck leta 2004 prislužila Nobelovo nagrado za medicino. Ker je v vonju vrtnic več glavnih in še na desetine spremljajočih vonjavih substanc, je tudi vonjavih odtenkov silno veliko in jih tudi dojemamo kot individualne vonje, značilne za določeno sorto.

Duftwolke


Papa Meilland

Britanski vrtničar Peter Beales je med dvajset najlepše dišečih vrtnic 20. stoletja uvrstil tudi sorti: ‘Papa Meilland’ in ‘Duftwolke’.
Rojevanje vonja

Rožni vonj izločajo žleze na spodnji strani venčnih listov. Gostota teh žlez je odvisna od sorte vrtnic in od podnebnih razmer. Najizdatnejša je tvorba dišečih olj v toplem in sončnem vremenu. Hlad in oblaki žleze omrtvijo – prepričajte se z lastnim nosom.
Ker vonj tvorijo lahko hlapne snovi, je vonj najmočnejši v zgodnjih jutranjih urah. V Bolgariji, denimo, nabirajo venčne listke za pridobivanje rožnega olja samo do desetih dopoldne, ker je v lističih pozneje premalo olja. Pogosto se vonj v toku dneva spreminja, ker se hitro hlapne sestavine »iztrošijo« prej od drugih. V vlažnem zraku v splošnem vonje močneje zaznavamo, zato nekatere vrtnice bolj zadišijo spet zvečer. Na vonj vpliva tudi starost cveta. Mladi cvetovi skrižanih čajevk dišijo sveže, postarani težje bolj pretresljivo. Poznavalci vrtnic vedo, da na značaj vonja iste sorte vpliva še vrsta zemlje in to, ali je vrtnica zacvetela na prostem ali je bila siljena pod steklom. O tem, da so žlahtnitelji s selekcijo cvetličarskih sort vrtnic, ki se počasneje starajo, zatesnili venčne listke z voskom, tako da vonj ne more več do našega nosa, ste v Vrtnarju že brali.
Skupine vrtnic, ki jih vežejo skupni predniki, imajo pogosto prepoznavno vonjsko noto. Skrižane muškatke, ki izhajajo in muškatnega šipka (Rosa moschata), imajo nekoliko rezek, čeprav nikakor ne neprijeten vonj. Čajevke in bengalke so v Evropo prinesle vonj z globino, ki je značilen za sodobne vrtnic. Rugoze, ki so znane kot zdrave in trpežne vrtnice in prezirane zaradi premalo »plemenite« oblike cveta, imajo močen in sladek vonj. Sortne Banksine rože (R. banksiae) druži pridih vonja po vijolicah.
Dišave, sadje in cvetlice
Med poskusi, kako združiti vonj vrtnic po prevladujoči značilnosti, se je najbolj prijela delitev na dišavno-začimbne, sadne in cvetlične vonje. Neuvrstljivi ostanek pade v skupino »mešano in drugo«. Za ilustracijo je nekaj sort in skupin vrtnic naštetih v spodnjih preglednicah.

Dišavno-začimbni vonji

Cimet: cimetasti šipek (R. cinnamonea); ‘Sunsprite’
Indijski čaj: prave čajevke, noazete in skrižane čajevke
Klinčki: Rosa rugosa in križanci
Mira: mnogocvetnice; Austinove vrtnice (npr. ‘Constance Spry’, ‘Wife of Bath’); ‘Belle Amour’, ‘Magenta’, ‘Belle Isis’
Muškat in klinčki: ‘Blush Noisette’, ‘Marie Pavič’
Muškat: muškatni šipek, skrižane muškatke (npr ‘Erfurt’, ‘Felicia’, ‘Penelope’); noazete; Rosa brunonii in križanci; Rosa arvensis in erširke; ‘Bobbie James’
Nageljnove žbice (klinčki): skrižane rugoze (npr. ‘Hansa’); noazete (npr. ‘Blush Noisette’); ‘Souvenir de St Anne’s’, ‘Fritz Nobis’
Poper: bengalke, npr. ‘Old Blush’

Začimbe: ‘Belle Amour’, ‘Crimson Glory’, ‘Belle Storey’, ‘Claire Rose’, ‘Jens Munk’, ‘Celestine Forestier’, ‘Westerland’, cimetasti šipek (R. cinnamomea)
Sadni vonji

Ananas in banana: ‘Buff Beauty’
Ananas: mnogocvetni šipek (R. multiflora)
Banana: Rosa mulligani; ‘Warwick Castle’
Breskev: ‘Chinatown’, ‘City of Gloucester’
Češnja: ‘Louis Philippe’
Jabolko: rjastordeči šipek (R. rubiginosa) in križanci, Wichurov šipek (R. wichuraiana) in njegovi križanci; ‘Nymphenburg’, ‘Max Graf’, ‘New Dawn’, ‘Dortmund’
Jagoda: ‘Chrysler Imperial’, ‘Maréchal Niel’
Limona: ‘Mme Hardy’, ‘Parson’s Pink China’, ‘MacCartney Rose’, ‘Sutter’s Gold’, ‘Heritage’, ‘Slater’s Crimson China’, ‘Angel Face’, ‘Paul’s Lemon Pillar’
Malina: ‘Cerise Bouquet’, ‘Honorine de Brabant’, ‘Mme Isaac Perreire’, ‘Duchesse de Brabant’, ‘Adam Messerich’
Marelica: ‘Lady Hillingdon’
Mešano sadje: bengalke; skrižane mušatke (npr. ‘Cornelia’); ‘Abraham Darby’, ‘Graham Thomas’, ‘Sutter’s Gold’, ‘Albéric Barbier’, ‘Old Pink Moss’, ‘Desprez à Fleurs Jaunes’, ‘Albertine’

Pomaranča: ‘Veilchenblau’, ‘Woburn Abbey’

V vonju sorte 'Buff Beauty' lahko prepoznamo ananas, banane in indijski čaj.

Muškatka 'Cornelia' nekaterim diši po sadju, drugim po narcisah, tretjim po vanilijevki s poletnih gredic z enoletnicami.

Cvetlični vonji
Dišeči grahor: ‘Mme. Gregoire Staechelin’, ‘Old Blush’
Gardenija: ‘White Dawn’; Rosa laevigata
Hiacinta: ‘Cuisse de Nymph’
Kovačnik: ‘Francesca’, ‘Vanity’
Nagelj:’Safrano’
Narcisa ali posončnica (Heliotropium): ‘Cornelia’
Potonika:’Gerbe Rose’
Rezeda: njivski šipek (R. arvensis)
Spominčice: Rosa nitida
Španski bezeg: ‘Lavander Lassie’
Vijolica: ‘Eugenie Lamesch’, ‘Mrs. John Laing’, ‘Combos’, Banksine rože (R. banksiae)
Mešani vonji
Borova smola, citrusi, nagelj, jabolko, začimbe, zelišča …: mah pri mahovkah
Indijski čaj in ananas: ‘Daphne’
Indijski čaj in jabolko: ‘Gardenia’
Indijski čaj in pomaranča: ‘Everest Double Fragrance’
Indijski čaj in začimbe: ‘Break O’ Day’
Indijski čaj: ‘Graham Thomas’, ‘Perdita’, ‘Duke of York’, ‘Marechal Niel’, ‘Buff Beauty’, ‘Gloire de Dijon’, ‘Lady Hillingdon’
Limona in začimbe: ‘Margaret Merril’
Limona, indijski čaj in jabolko: ‘Sombreuil’
Mandelj: ‘Roseraie de l’Häy’
Med in indijski čaj: ‘Alchymist’
Med: ‘Gourmet Popcorn’, ‘Honeysweet’
Muškat in ananas: ‘Trier’
Sadje in začimbe: ‘Angel Face’, ‘Lavender Lassie’
Sladki koren (Glychyrrhiza) ali kruh: ‘Austrian Copper’, ‘Snowbird’, ‘Golden Showers’, ‘Persian Yellow’, ‘Soleil D’Or’, ‘Harison’s Yellow’, ‘Clair Matin’, ‘Cardinal Hume’
In še temperament

Alma de l’Aigle(1889–1959), nemška slikarka in učiteljica,ki je bila ostroumna poznavalka vrtnic, je pri opisovanju vonja dodala še njegov temperament. Po njenem je vonj (med drugim)lahko lahek dih, lahko teče, lije, se širi, preplavlja, je sramežljiv, obotavljiv, plašen, se hitro izčrpa, je obilen, prekipevajoč, zadržan, navzoč samo v sledovih, pičel, tenek, boren, poln, lahek, utrujen, pojemajoč, izdihujoč, nejevoljen, obstojen, moten, nabrekel, sferen, širok, zveneč … Ista avtorica je zapisala, da ima vonj vrtnic tudi nenavadne vonjavne odtenke, da je npr. lahko vlažen, naiven, sopranski, altovski, da diši po sveže zribani hrastovi mizi, po neprezračenih sobah, po zmečkanem mrčesu, po papirju, po dekliški koži, po košnji, po plevelu, po zapleveljenem vrtnem kotu, da je lahko obsijan od sonca, čednosten, knežji in kraljevski.

Za vonj vrtnic pravijo, da je edini, ki človeškega nosu ne utrudi. Nekaterih drugih vonjev se v nekaj minutah privadimo in jih več ne zaznamo. Kakšna sreča za ljubitelje vrtnic, da lahko brez konca vonjamo vrtnice in se o vonjih pogovarjamo in prepiramo. Vonj namreč dojemamo vsak zelo po svoje, zato se razprave o njem ne morejo izčrpati.
Viri:
Alma de l’Aigle, A., 1958 (ponatis 2002): Begegnung mir Rosen. Dölling / Gallitz.
Hatterschide, B., 1995: Fragrance in Roses. http://www.ars.org/About_Roses/fragrance-history.html, dostop 10. 6. 2006.
Thomas, G. S., 1994: Rose book. Sagapress /Timberpress.

Worrel, R.; Rose flavours. http://www.ars.org/About_Roses/fragrance-flavors.htm, dostop 10. 6. 2006.