Da bo živa meja lepa, dovolj široka in dovolj gosta, je pomembna rez že pri samem sajenju. Z rezjo vzpodbudimo enakomerno rast od osnove do vrha. Zato je zelo pomembno, da v prvih dveh do treh letih obrezujemo res kvalitetno in dovolj pogosto. Raje večkrat kot premalokrat

Večina listopadnih rastlin, ki jih uporabljamo za žive meje, raste v širino, zato jih moramo že pri sajenju krajšati pri vrhu in še posebej pri stranskih vejah. Skrajšati jih je treba kar pogumno, za tretjino.

V naslednjih letih krajšamo živo mejo tik pred pričetkom rasti, to je zgodaj spomladi. Mejo lahko tudi močno prikrajšamo, saj ima že močne korenine in je tudi že dobro ukoreninjena in rastlina lahko močno odžene. Zato tudi ne smemo pozabiti na dognojevanje.

Velika napaka, ki jo lahko storimo je ta, da pozabimo na redno odstranjevanje plevela. Ko ta sega visoko v živo mejo senči notranje veje. Ker začne svetlobe primanjkovati živa meja v spodnjem delu ogoli in se ne obrašča. Takšno napako kasneje težko popravimo.

Kakšno obliko naj ima živa meja? Nižje žive meje, npr. pušpanove, lahko oblikujemo tako da so stranice ravne, pravokotne. Višje žive meje pa naj imajo obliko prisekanega trapeza. Na vrhu prirežemo ravno ali zaobljeno. Taka oblika je hvaležna tako tekom leta kot tudi pozimi. Poleti zato ker je rast lepša, veje so bolj osvetljene in še lepše se olista, pozimi pa jo bo sneg manj poškodoval.

V krajih z debelo snežno odejo je vrh tako visoke gabrove žive meje priporočljivo zaobliti, da dobimo trapezasto obliko. Tako ostane na vrhu le malo snega, s tem pa se izognemo nevarnosti, da bi se vrh pod težo snega razprl.

Potrebujete pomoč pri obrezovanju žive meje?

Pravilno oblikovano živo mejo moramo striči redno, le tako ohranimo njeno obliko. Pomembno je tudi, da je rez lesa karseda gladka. Ni gršega kot živa meja, ki ima po striženju videz kot da bi jo nekdo objedel. Škarje, naj bodo električne, akumulatorske ali ročne, vsekakor pa morajo biti dobro nabrušene.

The post Obrezovanje žive meje appeared first on Arboretum.