V jesenskem času postaja košnja trate vse redkejša. Običajno je dovolj, če jo kosimo v razmiku dveh do treh tednov. Višina košnje je višja kot poleti. S tem preprečujemo obilnejšo razrast mahov, ki jih vlažno vreme in krajši dnevi spodbujajo k rasti.
Odpadlo listje na trati pograbimo ali pa ga pospravimo s kosilnico ob košnji. Kosilnica listje zmelje, pomeša s pokošeno travo in ga pobere v košaro kosilnice. Ta mešanica se bo v kompostniku hitreje razgradila, kot če bi kompostirali samo listje. Pri košenju in pobiranju listja s kosilnico pa moramo upoštevati, da opravljamo delo le v suhem vremenu, ko so listi in trava popolnoma suhi.
Polagamo travno rušo – projektiva Arboretum
Ob suhem vremenu lahko pustimo odpadlo listje nekaj dni ležati na trati in s tem ustvarimo v vrtu jesensko razpoloženje. Če je listje mokro, ga ročno pograbimo.
Gnojenje v jesenskem času opravimo le s specialnimi gnojili za jesensko gnojenje trate. Pri teh gnojilih je vsebnost dušika nizka, vsebnost kalija pa višja kot v običajnih gnojilih. Kalij je namreč element, ki veča odpornost rastlin na mraz, bolezni, sušo, škodljivce. Trata lažje in bolje prezimi.
”Čarovniške kroge” povzročajo glive, katerih hife se razraščajo v zemlji med koreninami rastlin. Glive zrastejo v obliki krogov, ki so sklenjeni ali pa prekinjeni. Bolj pogosto se pojavljajo v deževnem vremenu. ”Čarovniškim krogom” se lahko izognemo z rednim prezračevanjem in rahljanjem trate.
Besedilo in fotografije: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
