Že večkrat smo omenili, da pri oblikovanju sodobnega vrta vse večji pomen dobivajo nerastlinski elementi, kot so npr. poti, svetilke, razni okrasni kamni, klopi, posode in podobno. Rastlinski in nerastlinski elementi morajo biti skladni, da je podoba okrasnega vrta res taka, kot jo želimo.
Eden izmed osnovnih nerastlinskih elementov v vrtu so poti. Pri tem nimamo v mislih utrjenih in običajno asfaltiranih dovoznih ali dohodnih poti, temveč razne manjše poti po samem vrtu, ki so velikokrat samo začasne in vodijo do raznih pomembnih ali zanimivih mest v vrtu, npr. do kompostnika, poletnega prostora v senci drevesa, ribnika in podobno. Za tovrstne poti ni potrebna močna konstrukcija in velika nosilnost, bolj pomembna je sama izpeljava poti, ki povečuje učinek razgibanosti, ter domiselna izbira materialov in njihova kombinacija.
Za začetek se sami lahko lotimo izdelave najenostavnejših poti. Za te ni treba pripravljati posebne podlage v globino. Zadostuje, da naredimo le plitvo podlago – posteljico, ali pa še te ne. Za posteljico uporabimo droben pesek (npr. kremenčevo mivko), ki ne onesnažuje zemlje, če potko nekoč premaknemo.
Za izdelavo so najenostavnejše tiste, ki so izvedene z raznimi stopnimi kamni. Ti so lahko iz različnih kamenin, posebno obdelanih betonov, ki dajejo videz naravnega materiala, v bolj suhih predelih so to lahko tudi leseni čoki in drugo. Običajno ti materiali tudi niso pretirano dragi oz. jih ne rabimo toliko, da bi njihov nakup preveč obremenil naš žep. Paziti pa seveda moramo, da so materiali in oblika v sozvočju z ostalimi materiali in oblikami v vrtu.
Kot smo že omenili, je izdelava tovrstnih poti dovolj preprosta, da se je lahko loti vsak. Najprej pa si seveda moramo zamisliti, kje naj bi naša nova potekala, in njeno traso označimo. To najlaže storimo tako, da na traso poti položimo vrvico in jo premikamo toliko časa, da nam linija povsem ustreza. Namesto vrvice lahko uporabljamo tudi zalivalno cev in podobno, kar je pač pri roki. Nato v tej liniji položimo kamne. Če so kamni lažji, lahko fazo označevanja tudi preskočimo, a z vrvico bo naš hrbet manj trpel. Če kamni ne bodo položeni povsem skupaj, je zelo pomembno, da določimo ustrezno razdaljo med njimi. Priporočljiva razdalja je povprečen korak, ki ga naredimo pri navadni hoji. To je v povprečju okoli 67 cm. Pri tem koraku smo stabilni tudi, ko nosimo neko breme, npr. zalivalko z vodo ali kakšno drugo vrtno orodje. Pri določanju razmika moramo pomisliti na vse družinske člane, ki bodo potko večkrat uporabljali, in se jim ustrezno prilagoditi.
Kamne polagamo v travo tako, da jih med košnjo ne moremo zadeti s kosilnico, to pomeni, da ne smejo biti nad višino pokošene trate. S pravilno izvedbo se ne more zgoditi, da bi poškodovali nož na kosilnici pri košnji ali da bi se zgodilo še kaj hujšega.
Kamne enostavno položimo na teren, nato pa jih z ostrim predmetom, npr. nožem, obrežemo. Travno rušo nato odstranimo do primerne globine in potka je narejena.
Ko se take poti naveličamo ali je ne uporabljamo več, kamne preprosto odstranimo, mesta, kje so bili položeni, zravnamo s prstjo in ponovno zatravimo. Nova pot, ki jo bomo uredili po malo drugačni trasi ali z drugimi materiali, pa bo našemu vrtu prinesla tudi malo drugačno, svežo podobo.
Potrebujete pomoč strokovnjaka?
Označimo …
… obrežemo …
… odstranimo travno rušo.
Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.
