Vrtnice so različne
Vrtnice so med ljudmi zelo priljubljene. Lahko bi rekli, toliko kolikor okusov, toliko tudi vrtnic. Število različnih sort vrtnic je ogromno. Izvedeli boste, da se vrtnice med seboj razlikujejo ter kako izbrati, posaditi in negovati vrtnico tekom celega leta. Vrtnice ločimo po velikosti cele rastline in po načinu razrasti. Vemo, da imajo različne barve, oblike in velikosti cvetov. Nekatere vrtnice cvetijo večkrat in druge le enkrat v istem letu. Pri večkrat cvetočih vrtnicah je najbolj bogato prvo cvetenje. Vsa nadaljnja cvetenja nikoli ne dosežejo učinka, ki ga je imelo prvo. Obstajajo tudi vrtnice brez trnov oziroma bodic. Tako lahko pridejo na račun vsi tisti, ki pri vrtnarskem delu ne marajo nositi rokavic. Nič opraskanih rok, nobenih vbodov in s tem vedno dobra volja.
Kaj pa vonj vrtnic? Vsaka ima svojega. Nekatere imajo močan vonj, druge blagi in tretje ga sploh nimajo. Vendar, kdo bi hotel imeti na svojem vrtu vrtnico, ki ne diši? Dvomim, da se jih veliko najde. Večina ljudi, ki se odloči za vrtnico v svojem vrtu izbere takšno sorto, ki prijetno diši.
Delitev vrtnic
Vsaka vrtnica je uvrščena v svoj razred. Poznamo devet razredov:
- rožni grmi (velecvetni, mnogocvetni, enkrat cvetoči in ponavljavo cvetoči),
- velecvetne vrtnice,
- mnogocvetne vrtnice,
- atrijske vrtnice,
- poliante,
- pritlikave vrtnice,
- prekrovne vrtnice (enkrat cvetoče in ponavljavo cvetoče),
- plezavke – ramblerji (enkrat cvetoče in ponavljavo cvetoče),
- popenjave vrtnice (velecvetne, mnogocvetne, miniaturne, enkrat cvetoče in ponavljavo cvetoče).
Želja vsakega vrtnarja je, da bi imel zdravo in lepo vrtnico. Zato moramo vrtnice posaditi na zračno in svetlo mesto, najbolje takšno, ki je s soncem obsijano vsaj 8 ur na dan. Tako bo vrtnica dobro uspevala in zmanjšala se bo verjetnost glivičnih okužb.
Vrtnice najbolje rastejo v prezračenih ilovnatih tleh, z dobro strukturo. Za dobro rast potrebujejo organsko snov. Zemlji je treba primešati 10 do 15 odstotkov organske snovi, ki je v obliki vrtnega ali industrijskega komposta ali preležanega in preperelega hlevskega gnoja. Najboljša so nevtralna tla s pH 6,2 do 7,1. Značilno za vrtnice je, da je zemlja po desetih letih rasti na istem mestu, neuporabna. Zemljo moramo zamenjati ali pa vrtnico posadimo na drugo lokacijo.
Vrtnice lahko kupimo kot sadike v loncu ali kot sadike z golimi koreninami. Sadike v loncu sadimo skoraj ob vsakem času. Sadiko postavimo v vedro vode za največ 30 minut. Tako se bo koreninska gruda dobro napojila z vodo. Medtem izkopljemo sadilno jamo, ki je globoka 40 cm in je trikrat širša od premera lonca. Korenine poskusimo raztegniti. V primeru, da so korenine zvite v klobčič in jih ne moremo raztegniti, konce zavitih korenin odrežemo z ostrim nožem ali škarjami. Na dno sadilne jame naredimo kupček zemlje, na katerega postavimo sadiko. Cepljeno mesto mora biti od 2 do 5 cm pod površino tal, ko bomo zasuli jamo. Sadiko dobro zalijemo.
Sadike z golimi koreninami posadimo čim prej po nakupu, saj gole korenine ne prenašajo sonca in vetra. Najboljši čas za sajenje sadik z golimi koreninami je konec oktobra in začetek novembra, vse dokler zemlja ne zmrzne. Izkopljemo sadilno jamo s premerom 60 cm in globino 40 cm. Dno jame razrahljamo in vsujemo kompost v obliki stožca. Poškodovane in zelo dolge korenine odrežemo z ostrim rezilom in jih razporedimo okoli stožca. Pomembno je, da konice korenin kažejo v globino. Vrtnico nato zasujemo tako, da je cepljeno mesto nekaj cm pod zemljo. Močno jo zalijemo in poganjke skrajšamo na 20 cm. Skrajšano rastlino osujemo 20 cm visoko. Nastanejo kupčki, ki jih zgodaj spomladi razgrebemo.
Prvo leto po sajenju, vrtnic ne gnojimo zato, da se korenine bolje razrastejo. Spomladi, ko vrtnice začenjajo odganjati, prvič pognojimo s kompostom ali predelanim hlevskim gnojem. Drugič vrtnice pognojimo z mineralnim gnojilom v času, ko se zaključuje prvi val cvetenja. Gnojimo lahko samo do prve polovice julija, potem ne smemo več. Tako preprečimo pozeblost vrtnic v zimskem času.
Pomladansko obrezovanje
Spomladansko obrezovanje je osredotočeno na odstranjevanje mrtvega lesa, pozeblih poganjkov, oslabelega lesa, kjer prezimujejo glivične bolezni, šibkih in tankih poganjkov. Vrtnicam skrajšamo zdrava stebla tako, da na njih ostane od 3 do 5 popkov. Rožnim grmom pustimo več stebel in jih skrajšamo tako, da jim pustimo od 5 do 9 popkov.
Vrtnice poleti
Cvetove odstranjujemo, da se ne razvijejo bolezni (siva plesen) in zato, da vrtnica hitreje zacveti. Odrežemo jih tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Pri šipkih odsluženih cvetov ne odstranimo, saj se bodo razvili plodovi, ki bodo krasili grm v pozno poletnem in jesenskem času. Poleti odstranjujemo divjake, ki poženejo iz zemlje. Poiščemo mesto na korenini, kjer divjak odganja in ga tam odrežemo. Če ga odrežemo nad zemljo, jih dobimo še več.
Tla pod in okoli vrtnice morajo biti opleta in okopana. Zemljo je treba po dežju razrahljati. Tako preprečimo, da se na površini tal naredi skorja, ki zavira enakomerno pronicanje vode v tla in izmenjavo plinov.
Vrtnice jeseni
Vrtnice moramo pripraviti na zimo. Takšno pripravo imenujemo uzimovanje vrtnic. Uzimovanje naredimo pred prvim resnim snegom. Pred zimskim mrazom moramo zaščititi vrat vrtnice. Zaščitimo tako, da ga osujemo z zemljo. Pozimi vrtnici škodita sonce in veter. Sonce ob jasnem vremenu in odjugi daje vrtnicam lažne informacije o pomladi in brsti se lahko zbudijo sredi zime. Tudi veter ni nedolžen, saj lahko povzroči zimsko izsušitev vrtnice. Vrtnice pred zimskim počitkom obrežemo zato, da jih ne polomi sneg in da imamo več prostora za opravila, ki jih zahteva uzimovanje.
Bolezni vrtnic
Vrtnice pogosto napadejo glivične bolezni in živalski škodljivci. Vrtnice bolje prenesejo napad škodljivcev, kakor okužbo z glivično boleznijo.
Črna listna pegavost in pepelasta plesen sta najpogostejši glivični bolezni, ki prizadeneta liste. Tudi rja se lahko pojavi na listih in opeša rastlino. Sivo plesen vidimo najprej kot pege na cvetnih lističih, ki lahko uniči cvetne popke še preden se odprejo. Kako se lahko borimo proti boleznim? Najbolje je posaditi tiste sorte vrtnic, ki so odporne na omenjene glivične bolezni. Vendar tudi odporne sorte lahko podležejo raznim boleznim, v kolikor nimajo primerne oskrbe. Zdrava in primerno vzdrževana vrtnica, ki je odporna na bolezni, nas bo vedno osrečila s svojim lepim videzom.
Občutljive sorte se z lahkoto okužijo z glivičnimi boleznimi. Za zdrav videz jim moramo pomagati s škropljenjem. Manj nevarna škropiva so bakrovi (deluje proti pegavosti in rji) in žvepleni (deluje proti pepelovki) pripravki.
Šipkove listne uši so najpogostejši živalski škodljivci na vrtnicah. Najraje imajo mehka tkiva vršičkov in cvetnih popkov. Kadar je na vrtnici veliko uši jih odstranimo s prsti, če skrbimo za več vrtnic, jih odstranimo s curkom vode. Ni treba takoj uporabiti insekticidov. Pravilno gnojene vrtnice so za uši manj privlačne. Ostali škodljivci, ki napadejo liste in mlade poganjke so med drugimi: zlata minica, šipkova grizlica, šipkova zavrtalka, listna ovijalka, šipkov škržatec in pršica prelka (rdeči pajek). Samo pri zatiranju šipkovega škržatca uporabimo olje in poškropimo v zgodnji pomladi. To je olje, ki ga sadjarji uporabljajo pri zimskem škropljenju sadovnjakov. Pri ostalih škodljivcih odstranimo in uničimo napadeno listje, poganjke in ličinke.
