grmovnica Archives - Arboretum

Fotergila

mateja — Wed, 24 Apr 2019 08:30:17 +0000

Fotergila (Fothergilla major) je pri nas še malo razširjen grm. Prvič je privlačen konec aprila, ko na golih vejah odpre velike bele mačice. Drugič jeseni, ko se barva na listih preliva od oranžne do karminasto rdeče.
Sadimo jo na sončno in zavetno lego in v humozno zemljo. Dobrodošla je samo opoldanska senca.
Spomladi in jeseni je fotergila najlepša pred zimzelenim ozadjem, za čez poletje pa ji v sosedstvo posadimo takrat cvetočo grmovnico.

Cvetoča fotergila
Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

The post Fotergila appeared first on Arboretum.

Latasta hortenzija

mateja — Mon, 06 Aug 2018 09:11:46 +0000

Veje lataste hortnezije se zaključijo z velikimi stožčastimi socvetji. Odvisno od sorte so lati beli, rožati ali bordo rdeči. Cvetijo v drugi polovici poletja in v zgodnji jeseni.
Lataste hotenzije so nazahtevne in zelo opazne grmovnice za polsenčno in sončno lego. Zemlja zanje mora biti prepustna in vlažna.
Obrezujemo jih zgodaj spomladi. Če jih temeljito skrajšamo, bodo socvetni lati zelo veliki; sicer bodo manjši, a jih bo več.
Arboretum Volčji Potok ima na zalogi mnogo sort latastih hortnezij, npr. ‘Conffetii’, ‘Diamantino’, ‘Diamond Rouge’, ‘Grandiflora’, ‘Kyushu’, ‘Pink Diamond’, ‘Pinky Winky’, ‘Unique’ idr.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

The post Latasta hortenzija appeared first on Arboretum.

Kako privabiti ptice v naš vrt

mateja — Tue, 12 Feb 2013 12:13:22 +0000

Vsi si želimo imeti lep vrt. S pomočjo vrtnarja ali lastnega znanja nakupimo rastline, zasejemo semena in kmalu uživamo v »zemeljskem raju«. Manjkajo le ptice. Z njimi je nekoliko težje. Ne da se jih kupiti ali zapreti v vrt. Lahko pa jih privabimo s tem, da ustvarimo takšne primerne pogoje, da si našo okolico izberejo za svoje domovanje.

Načinov kako to storimo je veliko. Potrebno je izbrati primerna drevesa, grmovnice in druge rastline, ki bodo obrodila semena, ki so všečna pticam. Veliko lahko pripomoremo tudi s pravilno izbiro rastlin, ki privabljajo žuželke in so hrana nekaterim pticam. Že majhna deščica, pritrjena na pravilno izbrano strešno gredo, lahko privabi gnezdilko. Z ustrezno izbiro in postavitvijo valilnice lahko premamimo pričakovano – želeno vrsto ptice.

Vse to in še več boste izvedeli na predavanju v Arboretumu Volčji Potok v soboto, 16.2.2013. Več o tem

Pripravil: Vojko Havliček, DOPPS
Fotografija: Dare Fekonja

The post Kako privabiti ptice v naš vrt appeared first on Arboretum.

Lespedeza – super rastlina za brežine

mateja — Wed, 09 Jan 2013 08:03:39 +0000

Lespedeza (Lespedeza thunbergii) je zanimiva grmovnica. Vsako pomlad jo obrežemo na višino 20 cm, pognojimo in do konca julija lahko pozabimo nanjo. Ob prihodu s počitnic nas razveseli z bujnim cvetenjem. Cveti konec poletja. Ob nakupu lespedeze je pomembno vedeti, kam v vrtu jo lahko posadimo. Lespedeza sodi v urbani vrt in na podeželski vrt. Sadimo jo ob uvozu v garažo, kjer s svojimi dolgimi cvetočimi poganjki prekrije nezanimiv pogled na podporni zid. Lepo nas razveseli kot živa meja, na deželi popestri zasaditev ob leseni kašči.

Lespedeza je nezahtevna in konec poletja bujno cvetoča grmovnica. Njene veje, poganjki so lokasto upognjeni. Cveti pozno poleti intenzivno roza-lila barve.

Lespedeza je primerna za lastnike vrtov, ki imajo malo časa za vrtnarjenje.

Pripravila: Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.

The post Lespedeza – super rastlina za brežine appeared first on Arboretum.

Dojcija

mateja — Mon, 18 Jun 2012 10:05:51 +0000

Ko mine pomlad, se število cvetočih grmovnic močno skrči. Med tistimi, ki krasijo parke in vrtove v zgodnjem poletju zavzema opazno mesto dojcija. Dojcija seveda ni ena sama: v vrtnarskih katalogih najdemo več deset vrst in sort, ki jih je mogoče gojiti v okrasne namene. Večina jih cveti belo ali rožnato, precej se razlikujejo tudi po obliki in velikosti socvetij.

Deutzia gracilis

Deutzia x hybrida ‘Mont Rose’

Deutzia gracilis ‘Nikko’

V arboretumu srečamo tu in tam po obrobju starega parka grme belo cvetočih dojcij.

Dojcija v arboretumu

Če želimo, da bi dojcija lepo uspevala, jo moramo posaditi na rodovitna tla. Ko odcveti, porežemo stare veje nizko pri tleh. Primerna je tudi za mesta, koder vlada zmerna senca.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, zgodnjepoletni vodič (1992), stran 3.
Fotografije: Mateja Račevski Mladenov in arhiv AVP

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

The post Dojcija appeared first on Arboretum.

Čajevec

mateja — Mon, 21 Nov 2011 06:53:56 +0000

Beseda čajevec se vse pogosteje pojavlja, redko kdo pa tudi dejansko ve, za kakšno rastlino gre. Je to drevo, grm ali zel? S katero deželo ga povezovati in – raste tudi pri nas?

V rod čajevcev uvrščamo več kot 50 različnih zelenih tropskih in subtropskih grmovnic oziroma nižjih dreves. Najpomembnejša vrsta med njimi je zagotovo kitajski čajevec (Camellia sinensis), ki izvira iz južne in jugovzhodne Kitajske, že tisoč let pa ga gojijo tudi v Indiji, Mjanmaru, Vietnamu in Laosu in na Šri Lanki

“Pravi čaji” so tisti čaji, ki so narejeni iz posušenih delov čajevca. Med seboj se razlikujejo predvsem po načinu obdelave. Iz čajevcev pa je seveda mogoče pridobivati še marsikaj drugega – izjemno cenjen proizvod so eterična olja.

Zeleni čaji najmanj obdelani

Listi zelenega čaja povečini niso fermentirani, temveč so še sveži toplotno obdelani, z namenom, da se preprečijo encimske spremembe. Običajno sledi zvijanje in drobljenje, nato pa sušenje. S tem postopkom pridelave se ohranijo naravne sestavine in zelena barva listov.

Zeleni čaj je znan po svojih bogatih zdravilnih učinkih, velik pomen ima pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, ker znižuje nivo holesterola, pomaga pri izgubi telesne teže, zaradi velike vsebnosti antioksidantov pa varuje kožo, skrbi za njen mladosten videz in zmanjšuje tveganje za nastanek različnih rakavih obolenj. Učinkovit je tudi pri zniževanju sladkorja v krvi, če ga redno nanašate na kožo pa preprečuje nastanek herpesa.

Strokovnjaki začetnikom pri pitju zelenih čajev priporočajo, da posežejo po tistih, ki so nabrani in obdelani po posebnem postopku, pri katerem dele čajevca obirajo jeseni in pozimi, saj je takrat raven kofeina najnižja. Takšen primer je čaj Kukicha, ki poleg listov vsebuje tudi vejice. Slednje poparijo in posušijo, nakar jih od 2 do 3 leta hranijo v papirnatih vrečah, da se razvije njihova popolna aroma. Kljub temu, da čaj sodi med blage zelene čaje, ni nič manj zdravilen od ostalih zelenih čajev.

Črni čaji z močnejšo aromo

Za razliko od zelenih so črni čaji obdelani po posebnem postopku. Sveže liste čajevca najprej pustijo oveneti, da izgubijo približno tretjino vode. Nato jih zvijejo, kar povzroči pokanje celic in sprostitev encimov. Pri približno 40 °C in visoki vlagi nekaj ur potekajo procesi fermentacije in takrat listi čajevca postanejo temnejši.

Čeprav so črni čaji izjemno priljubljeni in pri posameznikih predstavljajo nadomestilo za kavo, pa imajo v primerjavi z zelenimi čaji manj zdravilnih učinkov.

Oolong čaji za hujšanje

Glede na način pridelave oolong čaji sodijo med zelene in črne čaje. Zanje je značilno, da so delno fermentirani, dolžina fermentacije pa vpliva tudi na okus čaja. Bolj kot je fermentiran, temnejše liste ima in bolj po okusu spominja na črni čaj. In obratno – pri krajši fermentaciji je okus bližji zelenemu čaju. Oolong čaji vsebujejo veliko polifenolov. Ti aktivirajo encime, ki razgrajujejo maščobo in ogljikove hidrate, zato so izjemno učinkovit pripomoček pri hujšanju.

Lahko čajevce gojimo tudi pri nas?

Morda boste začudeni, vendar je tudi na slovenskih tleh povsem mogoče gojiti lastne čajevce. Seveda ti čaji ne dosegajo takšne kvalitete, kot čaji v vzhodnih deželah, pa vendar je že sam občutek, da imate svoj lastni čajevec, preprosto božanski.

Za gojenje čajevca potrebujete sveže seme, ki ga (najbolje na začetku spomladi) 2-3 dni namakate v vodi, nato pa ga posejete v zračen substrat in postavite v prostor s temperaturo od 20 do 25 °C. Po 2 do 4 tednih seme vzklije. Poleti čajevec postavite na vrt ali balkon, poskrbite, da bo stal na soncu in da bo imel vedno dovolj vode. Prezimi naj v zmerno ogrevanem rastlinjaku ali v hiši, čim bližje oknu. Čajevec v naših podnebnih pogojih pozimi običajno odvrže liste, vendar pa si spomladi spet opomore in zopet se lahko veselite ob nabiranju lastnega pravega čaja.

Besedilo: Andrej Trček (podjetje Che d.o.o.)

The post Čajevec appeared first on Arboretum.