V Sloveniji najdemo tu in tam po hribovskih gozdovih divje rastočo bodiko. Bolj pogosto kot v naravi jo videvamo po vrtovih in parkih, saj je zaradi somerne in počasne rasti in zato, ker je zelena tudi pozimi, priljubljena okrasna rastlina. Drevesničarji vzgajajo številne okrasne sorte navadne bodike.

Plodovi dozorijo jeseni. So živo rdeče okrogle jagode. Ker večina ptic bodikinih plodov ne je, ostanejo čez zimo na rastlini in predstavljajo lep okras za oko.

Skorja, listi in plodovi vsebujejo dva strupa. Če ju použijemo, povzročajo bruhanje in drisko, v najhujših primerih preneha biti srce.

Zaradi žive barve zbujajo plodovi pozornost otrok in ravno pri njih so poznane zastrupitve s smrtnim izidom. Dejstvo, da so plodovi neprijetnega okusa, otrok ne odvrne od tega, da bi jih ne nosili v usta. Zato je priporočljivo, da bodike ne sadimo po vrtovih in tistih delih parkov, kjer se zadržujejo majhni otroci.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, Strupeni plodovi jeseni (1992)
Fotografija: Mateja Račevski Mladenov

The post Navadna bodika appeared first on Arboretum.

Med iglavci pa jeseni močno izstopa tisa, ki jo septembra in oktobra krasijo številni okrogli in rdeči plodovi v obliki jagode. Taka »rdeča jagoda« je seme, obdano z mesnatim ovojem. Seme je strupeno, mesnati ovoj okrog semena pa je, poleg peloda, edini del tise, ki ni strupen. Tisa vsebuje namreč alkaloid taxin, ki učinkuje kot močan strup. Taxin ni le v semenih, ampak tudi v iglicah in lesu. Obžiranje iglic je še posebej strupeno za konje, ki poginejo, če popasejo že dve prgišči iglic. Zato so jih v preteklosti ob prometnih poteh izsekavali. Krave, ovce, koze in divjad pa lahko brez posledic popasejo tudi do 5 kg iglic.

Seme z rdečim mesnatim ovojem predstavlja nevarnost zlasti za majhne otroke, ki nosijo v usta tudi stvari, ki jih ne poznajo. Seme ni strupeno za ptice, saj je njihova prebava drugačna in seme nepoškodovano iztrebijo. Na tak način razširjajo ptice semena tis v naravi.

Če se boste sprehodili po Arboretumu, pa boste opazili, da so nekatere tise brez »rdečih jagod«. Na teh tisah boste ob dobrem opazovanju med iglicami odkrili drobne brste. To so moški cvetovi, ki se bodo razprli ob koncu zime in iz njih bo padal cvetni prah, ki ga bo raznašal veter. Cvetni prah bo oprašil ženske cvetove, ki so na drugih tisah. Iz njih se bodo do jeseni razvile »rdeče jagode«. Tise z »rdečimi jagodami« so torej ženske rastline in tisa je dvodomna rastlina.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Pozor: strupena sem! appeared first on Arboretum.