Najprej je nenavadno to, da je pušpan zrasel v drevo. Tako so ga sicer vzgajali, saj večina pušpanov doživlja usodo rezanih živih mej. V strokovnih knjigah beremo, da ob Črnem morju pušpani zrastejo v drevesa višine naših gabrov. Toda tam so pušpani samonikli in del naravnega rastlinja. V Sloveniji so zgolj okrasne, sajene rastline. Pušpan pri nas nima naravnih rastišč; če se kje slučajno pojavi, je bil tja zanešen z zelenim odrezom z vrtov.

Iz Arboretuma Volčji Potok vemo, da so 50 let neobrezovani pušpani pri starosti 90 let dosegli 6-7 m višine. Ker je drevo s fotografije raslo ob graščini, lahko iz zgodovinskih okoliščin sklepamo, da je bilo posajeno  v drugi polovici 19. stoletja. Po primerjavi z višino primerkov iz Volčjega Potoka lahko sklepamo na starost okoli 130 let, kar se sklada s prejšnjo predpostavko.

Pušpan zelo počasi prirašča v debelino. Sinteznih podatkov za soodvisnost starosti in debelinske rasti za Srednjo Evropo za pušpan nimamo. Imamo pa podatke za tiso, ki je med iglavci najpočasnejša. Če predpostavimo, da pušpan in tisa rasteta v debelino enako hitro, potem iz debeline izhaja starost 175 let.

Sklenemo lahko, da drevesasti pušpan raste tam že štiri do pet človeških generacij.

Pripravil: Matjaž Mastnak, kurator

The post Pušpan appeared first on Arboretum.

V Sloveniji ima pušpan tradicijo na kmečkih vrtovih in v parkih, posebej tistih, ki so bili zasnovani kot formalni parki, kar recimo vidimo v Arboretumu Volčji Potok in v Botaničnem vrtu Sežana. Sodobni oblikovalci vrtov radi uporabljajo pušpan v koritih in večjih loncih. V posodah deluje izredno elegantno, kar malo aristokratsko. Ker se ga da tudi lepo rezati in oblikovati, je primeren tudi za tiste, ki ne premorejo veliko površin za okrasne rastline.

Pušpan je najlepši, ko je popolnoma zdrav in sije v intenzivni zeleni barvi. A takšen ni vedno. V tem sestavku večino pozornosti namenjamo uničevalki pušpana, ki je v Sloveniji le malo časa, deluje pa neverjetno hitro in uničujoče ter je letos pozno poleti precej prizadela veliko pušpanovih rastlin.

To je pušpanova vešča (Cydalima perspectalis). V Evropi jo poznamo le nekaj let in ker leti hitro in je ne zanimajo meje, je že v Sloveniji. Prvič je bila opažena v letih 2009 in 2010. Ko izleže jajčeca, jih prilepi na spodnjo stran listov in jih tako zelo učinkovito skrije. Iz njih se izležejo neverjetno požrešne gosenice, ki povprečen pušpan uničijo v 5 do 7 dneh. Pri meni doma je vešča temeljito opravila »delo« med enotedenskim dopustom. Slike povedo vse. Jeze in razočaranja seveda nisem posnel, si ju pa lahko predstavljate.

Preprečevanje novega cikla

Če gosenic ne uničite, se po končanem žretju zabubijo med ostanki pušpana. Po nekaj tednih se izleže vešča, ki poišče nove gostiteljske rastline. Cikel se ponovi do štirikrat letno, v letih, kot je bilo letošnje, pa si upam trditi, da tudi petkrat.

Ko se borimo proti vešči, moramo uporabiti škropilnice z močnim pritiskom, da zrak s kapljicami dobesedno prevetri grmiček pušpana. Insekticidi so lahko dotikalni ali želodčni.

Naravni sovražniki so ptiči, zato pozimi ne pozabimo na njih. Povabimo jih v bližino svojih domov s tem, da jih malo pogostimo in jim z zasaditvijo in gnezdilnicami ponudimo možnosti za gnezdenje. Poleti nam bodo radi pomagali v borbi proti veščam in tudi proti podobnim nadlogam na ostalih rastlinah.

Od zelenega pušpana do katastrofe – v tednu dni.

Škodo na rastlini povzroči gosenica pušpanove vešče.

Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.
Vir: Marko Mikuletič, Vrtnar 2/2012, letnik XXI, stran 36

The post Pušpanova vešča appeared first on Arboretum.