Na relaciji Ljubljana-Kamnik-Ljubljana vozi primestni avtobus. Nekajkrat na dan ustavi na postaji Volčji Potok Šraj, ki je od vhoda v park oddaljena približno 300 metrov. Pogosteje ustavi na avtobusni postaji v Radomljah, ki je od parka oddaljena približno 1,5 kilometra. Spodaj je vozni red avtobusov na relaciji Ljubljana-Volčji Potok Šraj-Ljubljana.

Najbližje železniško postajališče je Homec, ki je od parka oddaljeno 2 km. Pot do Arboretuma vodi pod severnim vznožjem Homškega hriba in po brvi čez Kamniško Bistrico. Izkoristite lahko možnost prevoza kolesa (https://potniski.sz.si/dobro-je-vedeti/s-kolesom-na-vlak/).

S KOLESOM V ARBORETUM

V Kamniku si lahko izposodite kolo v sistemu KAMKOLO. Ena od postaj s polnilno postajo se nahaja tudi v Arboretumu Volčji Potok pri vhodu v Vrtni center, zato je Arboretum priročna točka za prihod ali nadaljevanje kolesarskega izleta. Uporabniki se v sistem Kamkolo registrirajo, prijavijo in poravnajo članarino prek aplikacije MICycle, ki je na voljo za Android in iOS. Informacije o izposoji dobite v TIC Kamnik na Glavnem trgu 2 ter na spletni strani Kamkolo, kjer so predstavljena navodila za uporabo sistema.

Iz Ljubljane je do Arboretuma mogoč dostop tudi po kolesarski povezavi Ljubljana–Kamnik. Več informacij o poti najdete TUKAJ, kjer si lahko prenesete tudi datoteko GPX.

Kamnik z Domžalami povezuje sprehajalna in kolesarska pot ob Kamniški Bistrici, ki vodi mimo Arboretuma.

Praznični čas prinaša obilo luči, objemov in drobnih pozornosti. Vabimo vas, da v trgovini s spominki pri vhodu v park poiščete pozornosti za vam ljube osebe. Verjamemo, da boste v pestri ponudbi izdelkov našli tisto pravo darilo za pod praznično drevo ali pa okras, ki bo v vašem domu doprinesel k prazničnemu vzdušju. Trgovinica je založena s piškoti, čokolado, naravno kozmetiko, dekorativnim programom in uporabnimi izdelki za gospodinjstvo. Za male in velike otroke pa se bo kaj našlo v otroškem kotičku.

Priporočamo nakup knjižic, ki jih je izdal Arboretum: Vodnik po Arboretumu Volčji Potok, 50 posebnih dreves in Rožni vrt papeških vrtnic. Na voljo so v trgovini pri vhodu in spletni trgovini.

Prelepo darilo je lahko sezonska vstopnica za park. Podarite obdarovancu celo leto pisanih sprehodov po Arboretumu! Darilne bone za sezonske vstopnice lahko kupite v trgovinici s spominki pri vhodu v park. Obdarovanec ob prvem obisku uredi vse formalnosti. Cenik vstopnic si lahko ogledate tukaj. Več informacij: vhod@arboretum.si.

Ideja za obdarovanje vaših dragih je tudi nakup darilnih bonov v vrednosti 10, 20, 25 in 50 €, ki jih obdarovanci lahko vnovčijo v naših vrtnih centrih in v trgovinici s spominki pri vhodu v park. Kupite jih lahko v spletni trgovini, v trgovinici s spominki pri vhodu v park in v vrtnih centrih Arboretum.

V Arboretumu Volčji Potok je sprehod med lučkami edinstveno doživetje že peto leto zapored. V večernem času je mogoče arboretski park obiskati in se po njem sprehoditi samo v prazničnem času. Praznično osvetljenost krajinsko urejenega in razgibanega parkovnega prostora je glavni razlog za nepozabno doživetje.

Večerni sprehod med lučkami je mogoč vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 14. 11. 2025 in 11. 1. 2026 od 15.00 do 21.00.

Glavne novosti v letu 2025

Cvetoči travnik je prava novost v slovenskem prostoru. Lučke so oblikovane kot cvetice, ki se svetijo, spreminjajo barvo in se v vetru upogibajo

Osvetljeni stolp je viden že od vhoda in vas z vrha Volčjega hriba spremlja vse do izhoda. Predstavlja višinski svetlobni poudarek celega prostora.

Plavajoči svetlobni diamanti na velikem jezeru so letos obdani z odsevi neprekinjene svetlobne zavese v rozariju.

Zlati ginko, največje osvetljeno drevo v parku, ima po štirih letih novo podobo v zlati barvi.

Modri slap je slap žive vode, ki je letos osvetljen z modrimi lučkami. Prizor je tako še bolj čaroben in impozanten.

Osvetljena smreka velikanka je postavljena v osi francoskega vrta. Uporabljene pametne lučke omogočajo, da se barve v francoskem vrtu in barve na smreki usklajeno prelivajo. Enak prizor se ponovi na dve minuti.

Svetlobni obrisi v letu 2025 prenovljenega francoske vrta so barvno usklajeni tudi z velikim platnom nad mestom nekdanjega dvorca.

Romantično jezero je treba obhoditi in ob prizorih ob jezeru kar kličejo po nepozabnih fotografijah

Zlato rumene regratove lučke »cvetijo« na travniku ob drevoredu, ki pelje proti izhodu. Le-te so v skupinah, ki vabijo, da si jih ogledamo od blizu.

Največja novost pa je Božičkova vasica. V njej je vse na svojem mestu: pristajalna steza, kočija, trgovinica, delavnica, Božičkova hišica, zvonik, za igro pa še škratov labirint. Vasica je očarljiva za vse generacije, ne samo zvečer ampak tudi čez dan! Božičku skoraj vsak dan pomaga prijazna vila Marjetica.

Praznična razstava v paviljonu je delo dr. Sabine Šegula in njenih študentk. V prireditveni paviljon so za steklo kot v velika izložbena okna postavile čudovite praznične dekoracije iz recikliranih trajnostnih materialov.

V adventu bo letos uporabljena nova lokacija za jaslice in sicer v bližini Jezera Otočec. Letos bodo to slamnate jaslice, ki jih je podarilo Društvo jasličarjev »Anton Kravanja« iz Ljubljane.

Osvetljenega je 35 ha parka, uporabljenih več kot 2 milijona lučk in 36 kilometrov svetlobnih verig.

Še nekaj tehničnih podatkov: večina svetlobnih verig je v led tehnologiji ocenjena poraba je 30 kWh na mesec.

Lučke svetijo vsak dan od 14. novembra 2025 do 11. januarje 2026. Prižigamo jih ob 16. uri, ugašamo po zaprtju parka ob 21. uri.

Za oglede v novembru so cene 25 % nižje. Od 1. decembra do 11. januarja nudimo 25 % popust za ogled po 19. uri. Parkiranje je brezplačno.

Turistična zveza Slovenije je ob svoji 120-letnici na prireditvi v okviru natečaja Moja dežela na Brdu pri Kranju v ponedeljek, 10. novembra 2025, podelila znake gostoljubnosti 2025. S temi priznanji Turistična zveza Slovenije nagrajuje izjemne dosežke na področju gostoljubnosti in turistične ponudbe.

Letos je Arboretum Volčji Potok dobil zlato priznanje za najboljšo izletniško točko po oceni strokovne komisije. Polega zlatega priznanje je Arboretum Volčji Potok prejel tudi zeleni znak gostoljubnost za izletniške točke, kjer najboljšega izbere javnost s spletnim glasovanjem. Več o dogodku

Priznanji sta nagrada našemu delu in nova motivacija za izzive v prihodnje. Zahvaljujemo se vsem, ki so glasovali za nas, ter tistim, ki nas obiskujejo.

Brek (Sorbus torminalis)

Brek je v Sloveniji domorodno drevo. V naravi se pojavlja na prisojnih legah, zato je vrsta primerna za zmerno toplotno izpostavljena mesta na vrtovih in v javnem zelenju. Brek je ljudem všeč s pomladanskim belim cvetjem in z jesensko rdeče-oranžno barvo listov. Ko cveti, je vir hrane za opraševalce. Jeseni ptiči kljuvajo zmehčane plodiče.

Sadika je vzgojena iz semena v divjerastočih brekov s slovenskih rastišč. Drevesničarska vzgoja v Arboretumu Volčji Potok teče v okviru projekta LIFE OrnamentalIAS, ki se ukvarja s problematiko tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst in promocijo domorodne drevnine v okrasne namene.

Pričakujete lahko, da bo brek na vrtu zrasel 10 do 15 m visoko.

Rumeni dren (Cornus mas)

Rumeni dren po naravi zraste v večji grm. Dobro prenaša obrezovanje in ga lahko oblikujemo v striženo živo mejo, ki je zelo trdna in je sneg ne razklene. Z nekaj vrtnarske spretnosti je mogoče rumeni dren vzgojiti v enodebelno drevo.

Glavna odlika rumenega drena je velika odpornost proti vročini in suši. Slednje velja za vrasle rastline, novo posajene je treba prvi dve poletji ob suši zalivati.

Ime »rumeni« označuje barvo cvetja, ki prekrije veje pred olistanjem. Konec poletja rodi užitne drenulje.

Glog (Crataegus monogyna)

Glog je odlična rešitev za neprehodno živo mejo, bodisi prostorastočo ali striženo. Na sonaravno zasnovanem vrtu uspešno gostí prostoživečo favno. Na cvetovih se hranijo žuželke in zaradi medičine in cvetnega prahu velja za medovito rastlino. Ptičja gnezda so med trnatimi vejami varna pred mačkami. Z zmehčanimi plodovi se pozno v letu hranijo ptice. Za človeka so nezanimivi, ker so brez okusa in polni trdih semen.

Glog je z ustreznim obrezovanjem mogoče vzgojiti v nižje drevo.

Dobro prenaša polno osvetljenost in polsenco.

Besedilo: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

O evropskem projektu LIFE OrnamentalIAS, v sklopu katerega promoviramo domorodne okrasne rastline, si lahko preberete TUKAJ.

Kaj potrebujete za izdelavo sezonske vstopnice?

IMETNIK STARE SEZONSKE VSTOPNICE (SV) – PODALJŠANJE

• osebni dokument/potrdilo o stalnem/začasnem bivališču
• staro plastično kartico, na katero bomo naložili dobroimetje za novo sezono,
• pred nakupom preverite splošne pogoje za imetnike SV

NOVI IMETNIKI SEZONSKE VSTOPNICE (SV) – IZDELAVA NOVE SV

• osebni dokument kot dokazilo o stalnem oz. začasnem bivališču (če imate urejeno začasno bivališče se ob nakupu izkažete s potrdilom o začasnem bivališču),
• fotografijo (jo preslikamo in vrnemo)
• obrazec o privolitvi hrambe osebnih podatkov (Obrazec najdete TUKAJ.)

Cenik vstopnic najdete tukaj. Pred nakupom preberite splošne pogoje in obvestilo o zbiranju in hrambi osebnih podatkov za namen izdelave sezonskih vstopnic.

Koliko časa traja izdelava vstopnice?

Postopek je hiter, če izpolnjene obrazce in dokumente prinesete s seboj.

Kdaj začne veljati sezonska vstopnica?

Sezonska vstopnica začne veljati takoj, ko jo izdelamo.

Ali sezonska vstopnica velja 1 leto od nakupa ali se glasi na koledarsko leto?

Sezonska vstopnica se glasi na koledarsko leto in velja do 15. 1. naslednjega leta. Torej, ne glede na to, v katerem mesecu je kupljena, velja do 15. 1. 2026. Dodatnih medsezonskih popustov na SV ne nudimo.

Ali lahko sezonsko vstopnico kupim prek spleta?

Nakup sezonske vstopnice prek spleta ni mogoč. Ob nakupu se je namreč potrebno izkazati z osebnim dokumentom in podpisati soglasja. V kolikor bi želeli, vam lahko kartice pripravimo prej in jih ob obisku prevzamete z osebnimi dokumenti in plačate pri blagajni parka. V tem primeru nam na elektronski naslov vhod@arboretum.si pošljite fotografije (v priponki naj bo ime in priimek imetnika, sploh, če pošiljate za več oseb hkrati) in izpolnjene obrazce o privolitvi hramb osebnih podatkov.  Ko bodo sezonske vstopnice izdelane, vam pošljemo sporočilo, da jih lahko prevzamete pri blagajni vhoda v park.

Sezonsko vstopnico bi želel/-a podariti za darilo. Kako to storim?

Če želite podariti sezonsko vstopnico, lahko kupite darilni bon v vrednosti sezonske vstopnice za obdarovanca. Kupite ga lahko v trgovini s spominki pri vhodu v park, v cvetličarni ali v vrtnem centru.

Več informacij o sezonskih vstopnicah: vhod@arboretum.si.

Hranjenje s kruhom uničuje zdravje krapov in jezera

Kruh je hrana za ljudi. Za prehrano rib ni primeren, ker v njem ni dovolj beljakovin, maščob, mineralov in vitaminov. Za ribe je nezdrava hrana.

Prebavila krapov odlično prebavljajo žuželke in alge, ne zmorejo pa prebaviti pšeničnih ogljikovih hidratov in kvasa. Kruh krape napihne, jim uniči prebavo in povzroča zamaščenost. S kruhom pitani krapi izgubljajo naravno odpornost in so bolj dovzetni za bolezni in zajedavce.

Krapi nikoli ne pojejo vsega kruha, del ga potone in na dnu jezera gnije. Gnijoča snov porablja v vodi raztopljen kisik, ki ga je zato manj za ribe. Kruh, ki se razkraja, sprošča dušik in fosfor, ki sta gnojilo za alge. Preveč hranili poleti sproži cvetenje jezera, kar se je že večkrat zgodilo v Arboretumu Volčji Potok in kar je ekološka katastrofa za vsako vodno telo.

Vsak krap imam spredaj usta in zadaj izvodilo. Spredaj jé in zadaj kaka. Tudi kruh, ki ga požrejo krapi, konča v vodi kot gnojilo za alge. Krmljenje krapov uničuje kakovost vode.

Bodite uvidevni do narave in voda: pustite ribam, da si hrano najdejo same.

Hranjenje vodnih ptic

Hranjenje je za vodne ptice škodljivo. Negativne posledice hranjenja so:

• povečano število vodnih ptic in s tem večja tekmovalnost in napadalnost med njimi,
• hitrejše širjenje bolezni in zajedavcev med pticami,
• slabša kakovost vode in življenjskega okolja,
• slabša kvaliteta hrane od naravne hrane,
• izguba strahu pred ljudmi, kar se slej ko prej obrne v škodo ptic.

Nobenih ptic, ne pevk ne vodnih ptic, ne hranimo s kruhom!

Vir: Basle T. (2019): Priporočila za hranjenje prostoživečih ptic. DOPPS, Ljubljana.

Sajenje drevesa se zdi preprosto opravilo, kljub vsemu pa moramo pri tem paziti, saj je od dobrega sajenja in oskrbe v prvem letu v veliki meri odvisno dobro uspevanje drevesa. Za sajenje imamo določena splošna navodila, ki so se razvila iz praktičnih izkušenj. Tehnika saditve je odvisna tudi od vrste sadike (sadika z golimi koreninami, sadika v bali iz drevesnice, sadika v loncu), od časa saditve (pomlad, poletje, jesen) oz. možnosti namakanja in od vrste tal (peščena prepustna tla, težka ilovnata tla …). Izbrati moramo drevesne vrste, ki so prilagojene rastišču, kamor jih zasajamo, ali pa moramo rastiščne razmere v določeni meri prilagoditi zahtevam izbrane drevesne vrste (ustrezen substrat, namakanje, senčenje, ipd.). Pravilno posajeno drevo bo bolj odporno na spremenljive razmere in mnogo manj občutljivo. V splošnem je najboljši čas za sajenje rastlin jesen ali zgodnja pomlad, ko so rastline v mirovanju in je šok zaradi presaditve najmanjši. Sadike, gojene v loncih, se lahko uspešno sadi tudi preko poletja, če ne pozabimo na zalivanje.

Nekaj pomembnih opomb pred začetkom sajenja:

– izbira ustrezne drevesne vrste in dobrega sadilnega materiala,

– zaščita sadik med transportom, predvsem golih korenin, debla pa tudi krošnje pred mehanskimi poškodbami, vetrom in močnim soncem (rastline so še posebej občutljive spomladi, ko se že začne rast),

– če imamo rastline z golimi koreninami, je dobro, da sadilne jame pripravimo že predhodno in se lahko takoj po dostavi začne s sajenjem.

POSTOPEK SAJENJA:

1. Izkopljemo sadilno jamo, ki je vsaj dva do trikrat širša od koreninskega sistema sadike in enako globoka. Običajno se v težkih in slabo prepustnih tleh izkoplje nekoliko globljo sadilno jamo in se pripravi ustrezno drenažo.

2. Drevesu moramo zagotoviti oporo, ki sega do tretjine višine drevesa. En kol ali dva (vsakega na svoji strani sadike) zabijemo v tla oziroma v izkopano jamo, preden posadimo sadiko. Oporo odstranimo po dveh poletjih.

3. Najugodneje za drevo je, da se sadiko posadi tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Če je sadika v loncu, ob odstranitvi lonca preverimo, kakšen je koreninski sistem. Sadike, ki imajo slabšo koreninsko grudo, imajo v loncu nad koreninsko grudo še precej neprekoreninjenega substrata, ki ga je najbolje odstranit ali otresti na dno sadilne jame. Če so tla dobra, postavimo sadiko iz lonca neposredno v sadilno jamo, običajno pa se doda na dno sadilne jame ustrezen substrat. Ko postavimo drevo v sadilno jamo, lahko s pomočjo ravne palice ali kar s pomočjo ročaja lopate preverimo, ali je globina sajenja prava.

4. Pri sajenju sadik z golimi koreninami, korenine pred sajenjem razprostremo čez sveže nasut substrat na dnu sadilne jame. Pri sajenju sadik, ki so rasle v loncih in imajo prepletene korenine, le-te razrahljamo, medtem ko krožno zavite korenine odstranimo.

5. Ko sadiko namestimo na pravo veličino in poravnamo, dodajamo zemljo, ki jo ob robovih in po vrhu rahlo potlačimo, da se sprime s koreninsko grudo. Običajno nasujemo v območje sadilne jame nekoliko več substrata oz. zemlje, saj se ta kasneje posede.

6. Sadiko privežemo k opori s široko, prožno vezjo. Vežemo v obliki osmice. Opora ostane ob rastlini leto ali dve, dokler se rastlina ne vraste, kasneje jo odstranimo.

7. V območju sadilne jame lahko pustimo nekoliko višji rob iz nasutega substrata in/ali zastirke, ki služi kot usmerjevalec vode h koreninam. Najugodnejša zastirka je lubje v debelini okrog 5 cm. To zadržuje vlago v tleh in preprečuje razvoj plevelov.

8. Ko je drevo posajeno, odstranimo poškodovane in suhe veje, odrežemo nepravilno rastoče veje in drevo temeljito zalijemo.

9. Za uspešno rast drevesa je nujno redno vzdrževanje, predvsem zalivanje ali namakanje takoj po sajenju in prvi dve poletji, ter dognojevanje.