V Arboretumu Volčji Potok smo se tudi letos pridružili Dnevom evropske kulturne dediščine, ki so potekali pod naslovom Dediščina v vrtincu sprememb: priložnosti in izzivi. Z dvema dogodkoma smo dediščino parka pogledali z različnih zornih kotov. Na fotografski delavnici smo se podali po sledeh Souvanovega parka, na vodenju z direktorjem Arboretuma Matjažem Mastnakom pa smo pozornost namenili iglavcem in spremembam, ki jih prinaša segrevanje podnebja.

S fotografskim objektivom po sledeh Souvanovega parka

Fotografske delavnice »Ogrožena dediščina v Arboretumu«, ki je potekala v soboto, 26. septembra 2026, se je udeležilo dvajset obiskovalcev. S fotografskimi aparati in telefoni so iskali sledi časa ter povezovali današnjo podobo Arboretuma z njegovo preteklostjo.

Delavnico so vodili člani FKVK Mavrica. Tokrat je bila pozornost namenjena predvsem Souvanovemu parku, iz katerega se je razvil današnji Arboretum Volčji Potok.

Udeležence je med potjo pričakalo tudi presenečenje. V francoskem vrtu jih je v podobi Helene Souvan pričakala nekdanja gospodarica posestva. Skupaj s svojim vrtnarjem je obujala prizore iz življenja na posestvu in obiskovalce za nekaj trenutkov popeljala približno stoletje v preteklost.

Fotografija je tako postala vez med preteklostjo in sedanjostjo. Udeleženci niso iskali le zanimivih motivov, temveč so skozi objektiv opazovali, kaj se je v prostoru ohranilo, kaj se je spremenilo in kako lahko podoba današnjega parka pripoveduje zgodbo njegove preteklosti.

Iglavci kot priče podnebnih sprememb

V nedeljo, 4. oktobra 2026, je drugi dogodek »Iglavci, ogrožena dediščina« vodil direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak. Dvanajst udeležencev je med sprehodom po parku spoznavalo, kako višje temperature, vroča poletja, suša ter z njimi povezani škodljivci vplivajo na iglavce.

Udeleženci so si ogledali domorodne vrste iglavcev ter nekatere vrste, ki bi bile lahko primerne za prihodnje zasaditve. Na primerih iz parka je Matjaž Mastnak pokazal, da se na spreminjajoče se razmere ne odzivajo vse vrste enako. Nekateri azijski iglavci se z novimi razmerami spoprijemajo bolje, medtem ko imajo druge vrste vse več težav.

Vodenje se je dotaknilo tudi smreke. Ta je naravno bolje prilagojena hladnejšim in višje ležečim območjem, zato so smreke na nižjih in toplejših rastiščih ob sušnih poletjih bolj izpostavljene stresu in napadom podlubnikov. Ko drevesu primanjkuje vode, se namreč težje brani z izločanjem smole.

Med vrstami, ki so lahko primernejše za toplejše in bolj sušne razmere, je Mastnak izpostavil rdeči in črni bor. Ob črnem boru so se udeleženci spomnili tudi Srečka Kosovela, ki je tej drevesni vrsti posvetil več literarnih del. Poklon je imel letos še poseben pomen, saj je bilo leto 2026 ob stoti obletnici pesnikove smrti razglašeno za Kosovelovo leto.

Mastnak je ob tem opozoril, da je pri načrtovanju zasaditev treba razmišljati dolgoročno, saj drevo sadimo za desetletja, razmere, v katerih bo raslo čez dvajset, petdeset ali več let, pa bodo drugačne od današnjih.

Dediščina, ki se spreminja

Arboretum Volčji Potok še danes odraža delo ljudi, ki so ga oblikovali pred več kot stoletjem, njegove rastlinske zbirke pa se danes soočajo z novimi okoljskimi razmerami.

Ohranjanje dediščine zato ne pomeni le varovanja tistega, kar smo podedovali. Pomeni tudi razumevanje sprememb in premišljeno prilagajanje, da bomo naravno in kulturno dediščino Arboretuma lahko ohranili tudi za prihodnje generacije.

Hvala članom FKVK Mavrica, Matjažu Mastnaku ter vsem obiskovalcem, ki ste se nam pridružili na obeh letošnjih dogodkih Dnevov evropske kulturne dediščine.

19. september – 1. november 2026

V Arboretumu smo opazili nekaj nenavadnega.

Med cvetjem, na zelenici, ob potoku in celo na drevesu so se pojavili skrivnostni oranžni prebivalci. Po prvih opažanjih niso nevarni. So pa precej nepredvidljivi.

Nekateri vrtnarijo. Drugi ribarijo. Tretji kuhajo, praznujejo, se družijo ali preprosto počivajo. Njihovi hobiji in navade se nam zdijo presenetljivo znani.

Potrjeno: v Arboretumu so se pojavili Bučmani.

Poiščite jih med jesenskim sprehodom

Bučmani niso zbrani na enem mestu. Med sprehodom ob drevoredu jih odkrivate sproti, enega za drugim. Jesenska razstava buč se tako spremeni v igrivo raziskovanje.

Vsak prizor razkrije nov del njihovega sveta, zato nikoli povsem ne veste, kaj vas čaka nekaj korakov naprej.

Kje se skriva naslednji Bučman? Kaj počne? In kateri bo postal vaš najljubši?

Postanite raziskovalci nove vrste

O Bučmanih vemo že marsikaj. Vsega pa še ne.

Pomagajte nam pri opazovanju nove vrste. Ujemite svojega najljubšega Bučmana v objektiv in z nami delite svoje opažanje.

Koliko različnih primerkov boste odkrili med svojim obiskom?

Označite @arboretumvolčjipotok in dodajte #Bučmani.

Načrtujte svoj jesenski obisk

Kdaj: 19. september–1. november 2026
Kje: Arboretum Volčji Potok
Vstop: ogled Bučmanov je vključen v redno vstopnino v park. Dodatnega doplačila ni.

Ko jesen spremeni podobo Arboretuma, si vzemite čas za sprehod, raziskovanje in nepričakovana srečanja z njegovimi novimi prebivalci.

Vzemite si čas … za jesen v Arboretumu

Vabimo vas k izpolnjevanju kratke anonimne ankete o Poti za spomin v Arboretumu Volčji Potok. Izpolnjevanje vam bo vzelo približno 3 minute. K sodelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki poti še ne poznate.

Pot za spomin je dolga približno kilometer in je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem, prijateljem in spremljevalcem ter vsem, ki si želijo umirjenega sprehoda, sprostitve in prijetnih trenutkov v naravi. Vabi k opazovanju rastlin, pogovoru, obujanju spominov in druženju.

V Arboretumu Volčji Potok želimo skupaj s študijsko skupino Modra palica izvedeti, ali poznate Pot za spomin, kje ste zanjo izvedeli in ali ste se po njej že sprehodili.

Vaši odgovori nam bodo pomagali pri načrtovanju obveščanja, da bi informacije o poti dosegle čim več ljudi.

Hvala za vaš čas in sodelovanje.

Arboretum Volčji Potok je med finalisti kar dveh izborov, v katerih nas lahko podprete s svojim glasom!

»Moja dežela – znak gostoljubnosti 2026«

V izboru Moja dežela – znak gostoljubnosti 2026, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije, sodelujemo v kategoriji Izletniške točke. Glasovanje poteka do 5. novembra 2026. Z istega naslova IP lahko glasujete le enkrat v 24 urah.

»Best of Local 2027«

Med finaliste smo se uvrstili tudi v izboru Best Of Local 2027 – Travel Experiences, ki ga organizira medijska hiša The Slovenia v sodelovanju z mednarodnim medijem In Your Pocket.

V glasovalnem obrazcu Best Of Local izberite Arboretum Volčji Potok (Arboretum Volčji Potok Botanical Garden). Da bo vaš glas veljaven, morate izbrati svojega favorita v vseh desetih kategorijah in na koncu klikniti »Submit«. Glasujete lahko enkrat na dan z istim e-poštnim naslovom, do 14. oktobra do polnoči.

Kam med krompirjevimi počitnicami? V Arboretum, kjer vas čakajo Bučmani, dinozavri, otroško igrišče, jesensko obarvane poti in še mnoge druge dogodivščine. Šolske počitnice izkoristite za družinski izlet, na katerem bo dovolj časa za igro, raziskovanje in skupne trenutke v naravi.

Spoznajte Bučmane

Letošnja jesenska razstava buč je v park pripeljala nenavadne prebivalce. Bučmani vrtnarijo, ribarijo, kuhajo in počivajo, med sprehodom ob drevoredu pa jih boste odkrivali v različnih prizorih. Ustavite se ob njih in skupaj z otroki raziščite, kaj počnejo.

Bučmani vas pričakujejo do 1. novembra 2026, njihov ogled pa je vključen v redno vstopnino v park.

Namig za družinsko raziskovanje: vsak naj izbere svojega najljubšega Bučmana, mu da ime in si izmisli, kaj bi ta počel, če bi prišel k vam na obisk.

Začarani park

Med jesenskim sprehodom vas bodo poleg Bučmanov pričakale tudi bele žene, skrivnostna bitja iz slovenskega ljudskega izročila. Pripovedi jih opisujejo kot v belo odeta dolgolasa dekleta, ki pomagajo ljudem, varujejo naravo in izpolnjujejo želje. Njihove zgodbe so se prenašale iz roda v rod in še danes burijo domišljijo. Če želite izvedeti več, preberite prispevek Kdo so bele žene?.

Ob jezerih in drugih vodnih motivih bodite pozorni tudi na povodne može, bitja iz mitov in bajk, ki domujejo v rekah, jezerih in tolmunih. Med njimi boste srečali tudi Prešernovega povodnega moža, ki je Urško odpeljal v globino Ljubljanice.

Za vse, ki bi radi pravljične prizore ujeli v objektiv, vas 24. oktobra 2026 vabimo na Fotografsko delavnico Začarani park.

Namig za družinsko raziskovanje: ob srečanju z belo ženo ali povodnim možem si skupaj izmislite kratko zgodbo. Kaj bi vam povedala o parku in njegovih prebivalcih? Vsak naj doda en stavek in opazuje, kam vas bo popeljala domišljija.

Med igrala, skozi labirint in k dinozavrom

Na velikem otroškem igrišču si vzemite čas za igro, nato pa se podajte še skozi labirint in do dinozavrov v naravni velikosti. Ob srečanju s prazgodovinskimi velikani bodo otroci lahko primerjali njihove velikosti in opazovali razlike med njimi.

Sledite otroški radovednosti. Morda bo prav opazovanje enega dinozavra ali iskanje poti skozi labirint postalo najljubši del izleta.

Namig za družinsko raziskovanje: skozi labirint poiščite pot skupaj, nato pa si oglejte dinozavre. Kateri ima najdaljši vrat, kateri najmogočnejši rep in kateri je videti najbolj nenavaden? Izberite tistega, o katerem bi radi izvedeli več.

Na razgledni stolp po drugačen pogled

Če si želite sprehod podaljšati, se povzpnite na grajski hrib. Ob ruševinah nekdanjega gradu stoji razgledni stolp, s katerega se odpira pogled na okoliško pokrajino. Do razgledne ploščadi vodi 47 stopnic.

S seboj lahko prinesete daljnogled in opazujete podrobnosti v daljavi. Ta del obiska vključuje vzpon na hrib in stopnice, zato ga prilagodite starosti in zmožnostim otrok.

Namig za družinsko raziskovanje: med vzponom preštejte stopnice, na vrhu pa naj vsak poišče eno zanimivost v pokrajini. Jo drugi lahko odkrijejo samo s pomočjo vašega opisa?

Kdo se boji zajčka?

Sprehod lahko povežete tudi z branjem. Slikopisi Kdo se boji zajčka? združujejo besede in ilustracije, zato lahko pri pripovedovanju sodelujejo tudi otroci, ki še ne berejo samostojno.

Na gozdno pot s panoji se odpravite pri Galeriji Janeza Boljke. Otrokom prepustite, da prepoznajo sličice in pomagajo sestaviti pripoved.

Namig za družinsko raziskovanje: radovednost naj vas vodi tudi izven zgodbe. V bližini panoja skupaj poiščite upodobitev živali in se pogovorite, kje živi in s čim se prehranjuje.

S knjižico na raziskovanje dreves

Za otroke, ki radi iščejo, odkrivajo in ustvarjajo, je na voljo knjižica 50 posebnih dreves. S pomočjo zemljevida lahko poiščejo označena drevesa, ob katerih so ploščice z obrisi listov. Na ploščico položijo stran knjižice in s svinčnikom ali voščenko izdelajo drgnjenko.

Knjižico lahko postopoma dopolnjujete ob naslednjih obiskih. Na voljo je pri vhodu v park, njena cena je 5 €.

Namig za družinsko raziskovanje: v knjižici izberite tri drevesa in jih poiščite na zemljevidu. Ob vsakem izdelajte drgnjenko ter si oglejte njegovo deblo, krošnjo in liste. Po čem ga boste prepoznali ob naslednjem obisku?

Zakaj se listi jeseni obarvajo?

Jesenski sprehod hitro prebudi vprašanja. Zakaj je eno drevo še zeleno, drugo rumeno, tretje pa rdeče?

Ko se drevesa pripravljajo na zimo, se v listih razgrajuje zeleno barvilo klorofil. Takrat postanejo vidnejša rumena in oranžna barvila, ki so bila v listih že prej. Pri nekaterih vrstah nastajajo tudi rdeča barvila. Več o tem preberite v prispevku Zakaj listje rumeni?

Jeseni je zanimivo opazovati tudi razlike med drevesnimi vrstami. Ginkovi pahljačasti listi se obarvajo rumeno, različni javorji pa pokažejo celo paleto jesenskih odtenkov. Več zanimivosti o drevesih in grmih v tem letnem času najdete v Jesenskem vodiču po arboretumu.

Namig za družinsko raziskovanje: med sprehodom poiščite pet različnih barv listov in primerjajte njihove oblike. Ali na istem drevesu opazite več barv? Otroci lahko najzanimivejša opažanja narišejo ali fotografirajo.

Kdo domuje v starem deblu?

Zakaj v parku ohranjamo tudi odmrla debla in podrta drevesa? Dupline, razpoke v skorji in trohneči les številnim organizmom ponujajo zavetje, hrano in prostor za razmnoževanje. Tudi drevo, ki ne zeleni več, je lahko polno življenja.

Takšnim življenjskim prostorom pravimo habitatne strukture. Z njihovim ohranjanjem skrbimo za pestrost življenja v parku.

Namig za družinsko raziskovanje: s poti si oglejte staro deblo. Opazite duplino, razpoke, mah ali glive? Pogovorite se, komu bi lahko ponudilo dom. Les in skorjo pustite na mestu, da ne zmotite njegovih prebivalcev.

Po parku z vlakom

Družinski obisk lahko popestrite z vožnjo s cestnim vlakom. Med 30-minutno vožnjo si boste ogledali različne dele parka in si nekoliko odpočili od hoje.

Posebna počitniška akcija: od 24. oktobra do 1. novembra 2026 se bodo otroci do 18. leta z vlakom lahko peljali brezplačno v spremstvu staršev. Za druge obiskovalce je cena vožnje 4 €.

Vlak bo med počitnicami ob lepem vremenu vozil vsak dan med 10.00 in 16.00. Čase odhodov preverite pri vhodu v park.

Namig za družinsko raziskovanje: med vožnjo naj vsak izbere nekaj, kar ga je pritegnilo. Po vožnji si povejte, kaj ste opazili, in skupaj izberite kotiček, ki bi ga radi raziskali še peš.

Kavarna Arboretum

Med raziskovanjem jesenskega parka si privoščite postanek v Kavarni Arboretum, kjer vam bodo postregli s toplimi napitki in sladicami z jesenskim pridihom. Ob mizi si lahko vzamete čas tudi za pogovor o vsem, kar ste med sprehodom odkrili.

Namig za družinsko raziskovanje: kako diši in kakšnega okusa je jesen? Ob pokušini sladice poskusite opisati njene okuse in se pogovorite, katere jedi iz buč poznate.

Kratek vodnik za starše

Koliko hoje načrtovati? Priporočeni krajši krog po parku je dolg dobra 2 kilometra, daljši pa dobre 4 kilometre in vključuje tudi grajski hrib z razglednim stolpom. Za krajši ogled predvidite približno uro do uro in pol, z igro in raziskovalnimi postanki pa si vzemite več časa. Pri načrtovanju si pomagajte z opisom poti in zemljevidom parka.

Kaj vzeti s seboj? Udobno obutev, oblačila za jesensko vreme in vodo. Če boste izdelovali drgnjenke, dodajte svinčnik ali voščenke, za opazovanje živali ali opazovanje okolice s stolpa pa daljnogled.

Lahko pride tudi pes? Seveda, psi so dobrodošli. Po parku naj bodo na povodcu, skrbniki pa poskrbite, da za njimi poberete iztrebke.

Kaj pa skiroji in poganjavčki? Ti naj ostanejo doma, saj vožnja s skiroji, poganjavčki in kolesi v parku ni dovoljena. Podrobnosti najdete v arboretskem redu.

Namig za družinsko raziskovanje: pred sprehodom naj vsak družinski član izbere eno stvar, ki bi jo rad videl ali doživel. Na zemljevidu poiščite izbrane točke in pot prilagodite tako, da bo ostalo dovolj časa za počitek, igro in spontane postanke.

Načrtujte počitniški obisk

Arboretum je odprt vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih. Oktobra nas lahko obiščete od 8. do 18. ure, novembra pa od 8. do 17. ure. Zadnji vstop je mogoč eno uro pred zaprtjem. Pred prihodom preverite odpiralni čas, cenik vstopnic in aktualno dogajanje.

Namig za družinsko raziskovanje: ob koncu obiska naj vsak pove, kaj ga je najbolj presenetilo in kaj bi rad raziskal prihodnjič. Svoje najljubše doživetje lahko doma tudi narišete.

Preživite jesenske počitnice med barvitimi drevesi, igrivimi doživetji in drobnimi odkritji, ki bodo še dolgo tema družinskih pogovorov.

V Arboretumu Volčji Potok smo prejeli dva nova invalidska vozička, ki nam ju je donirala Zavarovalnica Generali. Obiskovalcem so tako za brezplačno izposojo na voljo skupaj štirje vozički, ki so osebam z zmanjšano mobilnostjo v pomoč pri obisku parka.

Želimo si, da bi v lepotah Arboretuma lahko uživalo čim več ljudi. Z dodatnima invalidskima vozičkoma bomo olajšali raziskovanje parka vsem, ki zaradi starosti, poškodbe ali drugih okoliščin težje premagujejo daljše razdalje.

Brezplačna izposoja invalidskih vozičkov

Priporočamo predhodno rezervacijo, da bo voziček ob vašem prihodu na voljo. Za rezervacijo in informacije o dostopnosti nas pokličite na 031 379 705 ali nam pišite na vhod@arboretum.si. Z veseljem vam bomo pomagali pri načrtovanju obiska.

Skrb za dostopnost parka

V Arboretumu si prizadevamo, da bi naravo lahko doživljali ljudje različnih generacij, potreb in zmožnosti. Zato postopoma zmanjšujemo ovire pri obisku ter obiskovalcem pomagamo izbrati način ogleda, ki jim ustreza.

Arboretum obsega približno 80 hektarov, poti po parku pa se razlikujejo po podlagi, širini in naklonu. Poti v osrednjem delu parka so večinoma utrjene in položne, dolžino sprehoda pa lahko prilagodite svojim zmožnostim in željam.

Del parka je mogoče raziskovati z invalidskim vozičkom ali s pripomočki za hojo. Nekateri strmejši predeli in objekti uporabnikom invalidskih vozičkov trenutno niso dostopni. Zaposleni pri vhodu v park vam bodo svetovali pri izbiri primerne poti glede na vaše potrebe in trenutne razmere v parku.

Za krajši in umirjen obisk je primerna tudi približno kilometer dolga Pot za spomin, namenjena predvsem osebam z demenco ali težavami s spominom ter njihovim bližnjim. Vabi tudi vse, ki si želijo sprostitve, stika z naravo in sprehoda za dobro počutje.

Zloženko o Poti za spomin si lahko ogledate tukaj.

V bližini vhoda so označena parkirna mesta za invalide in sanitarije, prilagojene gibalno oviranim osebam. Slednje so na voljo tudi pri pristavi, do njih pa vas lahko usmerijo zaposleni. Del parka si je mogoče ogledati s cestnim vlakom, ki ima prostor za dva invalidska vozička.

Zavarovalnici Generali se iskreno zahvaljujemo za donacijo in podporo našim prizadevanjem za dostopnejši Arboretum.

Ko se bliža praznični čas, večeri dobijo poseben čar. Prižgejo se lučke, v zraku je vse več pričakovanja, mi pa nekoliko pogosteje pomislimo na ljudi, ki so nam blizu, na lepe trenutke … in na želje, ki jih nosimo s seboj.

Tudi letos bo Večerni sprehod med lučkami, ki bo potekal med 20. novembrom 2026 in 10. januarjem 2027, prinesel številne novosti in presenečenja. Praznična svetlobna zgodba bo znova zaživela v parku ter razkrila nove prizore, motive in kotičke, ki jih bo vredno odkrivati.

Ena od letošnjih novosti pa bo imela še prav poseben pomen.

75 let … in pogled naprej

Z letom 2027 Arboretum Volčji Potok vstopa v jubilejno leto, v katerem bo praznoval 75 let. Ob tako pomembni obletnici se bomo z veseljem ozrli na prehojeno pot, hkrati pa pogled usmerili tudi naprej.

Kaj si želimo za prihodnost? Zase. Za svoje najbližje. Za otroke. Za naravo. Za svet okoli nas.

Velike obletnice kličejo po velikih željah. Zato bomo ob vstopu v jubilejno leto ustvarili nekaj, pri čemer boste imeli glavno vlogo prav obiskovalci.

Dragi Božiček …

Med letošnjim Večernim sprehodom med lučkami bo v Arboretumu začelo nastajati veliko skupno pismo Božičku. A to ne bo čisto običajno praznično pismo.

Naš cilj je, da bo dolgo najmanj 75 metrov, po en meter za vsako leto Arboretuma. Pisali ga bomo skupaj. Obiskovalci boste lahko nanj zapisali svoje želje za prihodnost. Otroške in odrasle. Majhne in velike. Hudomušne, srčne, pogumne ali čisto preproste. Želje zase in za svoje najbližje, pa tudi tiste, ki segajo nekoliko dlje – za naravo, skupnost in svet, v katerem bomo živeli jutri.

Z vsakim zapisom bo pismo daljše, z vsako novo željo pa bo rasla skupna zgodba, s katero bomo zakorakali v 75. leto Arboretuma.

Bo pismo dolgo natanko 75 metrov? Ali bomo skupaj napisali še precej več? To bo odvisno tudi od vas.

In ko bo zapisana zadnja želja, pisma ne bomo preprosto zvili in pospravili v kot. Čakala ga bo še prav posebna pot. Kam bo odpotovalo in kaj se bo z njim zgodilo, pa naj za zdaj ostane še majhna skrivnost.

Več o letošnjem Večernem sprehodu med lučkami, nastajanju našega skupnega pisma in njegovi nadaljnji poti bomo razkrili v prihodnjih tednih.

Jesen ima v Arboretumu Volčji Potok prav poseben čar. Dnevi postajajo krajši, jutra sveža, park pa se počasi preoblači v paleto rumenih, oranžnih, rdečih in rjavih odtenkov.

Prav zdaj je čas, ko se je vredno za trenutek ustaviti in pogledati okoli sebe. Sprehoditi se pod krošnjami, prisluhniti šelestenju listja pod nogami in opazovati, kako se podoba parka spreminja iz dneva v dan.

Jesen, ki vabi na potep

Jesenski sprehod po Arboretumu je lahko dolg ali kratek, tih ali poln družinskega raziskovanja. Pot vas vodi med drevesi, travniki in jezeri, na poti pa vas v tem času pričaka še nekaj nenavadnih prebivalcev.

Ob drevoredu so se namreč naselili Bučmani. Pisana druščina bučnih junakov, zaradi katerih se običajen jesenski sprehod hitro spremeni v raziskovanje. Kje se skriva naslednji?

Bučmani bodo v Arboretumu Volčji Potok vse do 1. novembra 2026, ogled pa je vključen v redno vstopnino.

Za popoln jesenski dan si lahko vzamete še nekaj časa za postanek v Kavarni Arboretum, kjer vas čaka jesensko obarvana kulinarična ponudba. Topli okusi se v hladnejših dneh še posebej priležejo; naj bo to zaključek sprehoda ali le prijeten premor, preden nadaljujete raziskovanje parka.

A glavno predstavo jeseni še vedno pripravlja narava sama. Vsak sončen dan, hladnejša noč in jesensko jutro nekoliko spremenijo barve krošenj, zato park nikoli ni povsem enak kot dan prej.

Ko dodamo še ščepec domišljije …

Od 17. oktobra bo jesenski obisk dobil še kanček več čarobnosti. V Arboretum se vrača Začarani park, ki ga bodo letos obiskovalci odkrivali na novi lokaciji, drugje, kot so ga bili vajeni v preteklih letih. Med jesensko naravo se bo tako odprl svet domišljije, ki bo še posebej zanimiv za najmlajše obiskovalce.

Včasih za lep jesenski dan ne potrebujemo veliko. Le udobne čevlje, nekaj časa in sprehod med najlepšimi barvami leta.

V nedeljo, 11. oktobra 2026, ob 10. uri vas vabimo v Arboretum Volčji Potok na Sprehod z Modro palico za dobro počutje in spomin. Tokrat nas bo spremljala dr. Zdenka Čebašek-Travnik, vodja študijske skupine Modra palica, in nam predstavila zgodbo o njenem nastanku in delu.

Pred sprehodom vas vabimo k ogledu kratkega videa o Modri palici in Poti za spomin.

Za imenom Modra palica se skriva skupina ljudi različnih strok, ki jih povezuje želja, da bi doživetja narave približali čim širšemu krogu obiskovalcev. V sodelovanju z Arboretumom pripravljajo predloge in dejavnosti za prijetnejši obisk parka tudi za ljudi z gibalnimi, čutnimi ali spoznavnimi ovirami.

Eden od sadov njihovega sodelovanja je Pot za spomin, ki je nastala tudi s sodelovanjem Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija. Namenjena je predvsem ljudem s težavami s spominom ali demenco ter njihovim bližnjim in prijateljem. Približno kilometer dolga doživljajska pot vabi k počasni hoji, opazovanju narave, zaznavanju s čutili in obujanju spominov. Za samostojno raziskovanje je ob vhodu v park na voljo zloženka.

Na oktobrskem sprehodu bomo skupaj raziskali nekaj točk Poti za spomin, prisluhnili zgodbi študijske skupine in izvedeli, kaj njeni člani še pripravljajo. Ponovili bomo tudi preproste vaje za varno hojo, ki smo jih spoznali na septembrskem srečanju. Ob tem bo dovolj priložnosti za pogovor, izmenjavo vsakdanjih zgodb in uživanje v jesenski podobi parka.

Sprehod je primeren za obiskovalce vseh starosti. Potekal bo v manjši skupini in bo trajal približno eno uro.

Zberemo se ob 10. uri pred vhodom v Arboretum. Prijave niso potrebne. Plača se vstopnina v park, veljajo tudi sezonske vstopnice.

Lepo vabljeni na dopoldne v družbi narave in zgodb!

Oglejte si naslednje povezane vsebine in utrinke s preteklih sprehodov, ki vas bodo morda spodbudili k udeležbi na oktobrskem sprehodu:

Projekt Modra palica

Sprehodi z Modro palico za dobro počutje in spomin

Januarski Sprehod z Modro palico z Mijo Jerman

Februarski Sprehod z Modro palico z Matjažem Mastnakom

Marčevski Sprehod z Modro palico z Milanom Jazbecem

Aprilski Sprehod z Modro palico z Matejo Račevski

Majski Sprehod z Modro palico z Ano Hribar Podkrajšek

Septembrski Sprehod z Modro palico z Ludvikom Travnikom

Pot za spomin

Arboretum Volčji Potok se je pridružil mreži Demenci prijaznih točk

Modra klopca ljubezni in prijaznosti

Med 2. in 7. oktobrom 2026 Slovenija gosti evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Trasa dirk vodi tudi mimo Arboretuma Volčji Potok, kjer bomo v soboto pripravili posebno pozdravno sporočilo kolesarkam in kolesarjem.

V soboto, 3. oktobra, predvidoma ob 15.10 bo Arboretum posnela helikopterska kamera za neposredni prenos dirke. V parku bo rdeče srce simbolno povezovalo sosednja Kamnik in Domžale ter izražalo podporo tekmovalcem.

Mladi kolesarji ekipe Pogi team bodo sodelovali pri sestavljanju dela velikanske sestavljanke, ki povezuje Domžale, Kamnik in Ljubljano. Sestavljanko iz skupno 60 kosov bodo sestavljali na treh lokacijah. Ilustracija slovenskega umetnika Jake Vukotiča z motivi teh krajev bo povezala športno dogajanje s predstavitvijo naše regije.

V nedeljo navijamo za kolesarje

V nedeljo, 4. oktobra, se ob parkirišču Arboretuma obeta živahno navijaško dogajanje. Predvidoma od 13. ure dalje se bodo zbirali navijači, za vzdušje pa bo poskrbela Godba Domžale.

Obisk načrtujte ob upoštevanju zapor cest

Zaradi prehoda kolesarske karavane bodo na trasi skozi Radomlje in Kamnik kratkotrajne zapore prometa:

Posamezna zapora bo predvidoma trajala do 30 minut. Navedeni časovni razponi veljajo za širšo traso, zato obiskovalcem priporočamo, da pred odhodom preverijo aktualne prometne informacije in za prihod v Arboretum načrtujejo nekaj več časa.

Podrobnosti so na voljo na uradni strani prvenstva in na strani Zapore cest in parkirišča.