V nedeljo, 12. aprila 2026, je v Arboretumu Volčji Potok potekal četrti Sprehod z Modro palico za dobro počutje in spomin. Tokratno vodenje je pripravila krajinska arhitektka Mateja Račevski, ki je obiskovalcem predstavila Pot za spomin kot skrbno zasnovan prostor, v katerem se prepletajo dostopnost, poznavanje rastlin, občutljivost za različne potrebe obiskovalcev in premišljeno krajinsko načrtovanje.
Sprehoda se je udeležilo 20 obiskovalcev, ki so ob strokovnem vodstvu spoznavali posebnosti poti, njeno zasnovo ter številne točke, ki omogočajo doživljanje Arboretuma z vsemi čuti.
Projekt Modra palica
V uvodu je Mateja Račevski predstavila projekt Modra palica, ki je nastal z namenom, da obisk narave in doživljanje parka približa obiskovalcem z različnimi oviranostmi. Projekt je ustanovila in ga vodi dr. Zdenka Čebašek Travnik, v njem pa deluje študijska skupina različnih strokovnjakov, ki skupaj z zaposlenimi v Arboretumu razvija prilagojene poti za osebe z demenco, gluhoslepe, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane obiskovalce.
Pot za spomin je prva pot, ki je nastala v okviru tega projekta. Namenjena je osebam z demenco in njihovim bližnjim, hkrati pa odpira tudi pomembna vprašanja dostopnosti, podpore svojcem in spremljevalcem ter vloge javnega prostora pri vključevanju ranljivejših skupin.
Pot za spomin kot prostor srečevanja, podpore in razumevanja
Pot za spomin ni namenjena le varnemu in prijetnemu gibanju po parku, temveč tudi ozaveščanju in informiranju javnosti o demenci. Zato v Arboretumu v okviru njene promocije pripravljajo tudi Sprehode z Modro palico za dobro počutje in spomin, s katerimi obiskovalcem na prijazen in razumljiv način približajo pomen poti, njene posamezne elemente ter vlogo narave pri dobrem počutju oseb z demenco, njihovih svojcev in spremljevalcev.
Projekt tako ne vključuje le ureditve poti, temveč tudi vodenja, usposabljanja prostovoljcev in spremljevalcev, strokovno sodelovanje ter postopno uresničevanje idej, ki nastajajo ob skupnem delu in izmenjavi znanja.
Doživetje parka z vsemi čuti
Obiskovalci so se med vodenjem ustavljali na različnih točkah poti, kjer so lahko park doživeli z vonjem, dotikom, pogledom in poslušanjem. Posebno mesto ima dišeči vrt, kjer je Mateja Račevski opozorila na rastline, povezane s spominom in nostalgičnimi občutki. Med njimi je tudi rožmarin ter številne rastline, ki jih poznamo iz vrtov naših babic, kot so hijacinte, šmarnice in druge znane spomladanske cvetlice.
Ena od točk na Poti za spomin je tudi cvetlični labirint z dvignjenimi gredami, ki obiskovalcem omogočajo lažji stik z rastlinami. Tudi tisti, ki se težje sklonijo, lahko cvetove povohajo, se jih nežno dotaknejo ali ob njih preprosto sedejo in v miru uživajo.
Krajinska arhitektura, ki ustvarja občutek odprtosti
Sprehod je bil tudi priložnost za razmislek o tem, kako pomembno vlogo ima krajinska arhitektura pri doživljanju prostora. Arboretum je poseben tudi zato, ker kljub svoji urejenosti ne deluje utesnjeno. S premišljeno zasnovo pogledov proti pristavi, Kamniško-Savinjskim Alpam in Homškemu hribu ustvarja občutek odprte krajine in prostornosti, kot da se park nadaljuje brez ostrih meja.
Mateja Račevski je poudarila, da so razgledi, usmerjanje pogledov in tudi njihovo delno zakrivanje pomemben del krajinske zasnove, ki soustvarja izkušnjo prostora. V aprilu obeležujemo svetovni mesec krajinske arhitekture, zato je sprehod potekal v sklopu dogodkov, ki jih v aprilu organizira Društvo krajinskih arhitektov Slovenije.
Senca, voda in drevesa prihodnosti
Na Poti za spomin imajo pomembno vlogo tudi senca, voda in drevesa. V Arboretumu so posadili tudi Drevesa za prihodnost kot študijski nasad drevesnih vrst in sort, za katere se predvideva, da bodo v prihodnje bolje prenašale vročino in sušo ter zagotavljale senco in hlad. To je še posebej pomembno za starejše obiskovalce, ki so v poletni vročini bolj občutljivi na sonce in visoke temperature. Ob drevesih je zasajenih tudi veliko grmovnic in drugih rastlin, ki prispevajo k večji biotski raznovrstnosti, daljšemu obdobju cvetenja ter zaščiti korenin pred obremenitvami zaradi velikega števila obiskovalcev. Pomemben element poti je tudi voda. Jezera prinašajo občutek miru, svežine in hladu, zlasti v toplejših mesecih. Na eni od točk ob Poti za spomin je tudi Jezero rdečega javorja, ob katerem obiskovalci radi opazujejo race, kar pot še dodatno približa starejšim in družinam.
Pot za spomin kot zgled vključujočega prostora
Pot za spomin je zasnovana tako, da jo lahko osebe z demenco skupaj s svojci ali bližnjimi prehodijo v svojem ritmu in na zanje prilagojen način. Po predhodnem dogovoru je na voljo tudi usposobljen spremljevalec, ki obiskovalce brezplačno vodi po poti, ob tem pa lahko uporabijo tudi posebno košarico z izbranimi predmeti za doživljanje narave.
Sprehod z Matejo Račevski je tako znova pokazal, da Pot za spomin ni le pot skozi park, temveč tudi prostor ozaveščanja, strokovnega premisleka in prijetnega skupnega doživetja za vse, ki si želijo povezovanja z naravo.
Naslednji sprehod bo namenjen spoznavanju gozdne terapije
Vabljeni na naslednji Sprehod z Modro palico za dobro počutje in spomin, ki bo v nedeljo, 10. maja 2026, ob 10. uri v Arboretumu Volčji Potok na Poti za spomin.
Posvetili se bomo spoznavanju gozdne terapije in čuječnemu doživljanju narave. Z Ano Hribar Podkrajšek, članico študijske skupine Modra palica in izvajalko gozdne terapije za starejše, bomo skozi preproste vaje in čutna povabila odkrivali, kako narava podpira umiritev, dobro počutje in notranje ravnovesje.
Sprehod bo priložnost za stik z naravo, prebujanje čutil in prijetno doživetje Poti za spomin.
Program prihodnjih sprehodov v letu 2026:
Nedelja, 10. maj, od 10.00 do 11.00
Doživite naravo ob spoznavanju gozdne terapije
Ana Hribar Podkrajšek, izvajalka gozdne terapije za starejše, nas bo popeljala v čuječno zaznavanje narave, aktivacijo čutil in preproste vaje za umiritev, dobro počutje in notranje ravnovesje.
Nedelja, 14. junij, od 10.00 do 11.00
Zgodbe iz narave na Poti za spomin
Lili Jazbec bo s pripovedovanjem med drevesi in cvetjem povezala besede z zvoki, vonji in drobnimi premiki narave. Zgodba bo tako postala doživetje, ki nas nežno poveže s seboj in s prostorom.
Nedelja, 13. september, od 10.00 do 11.00
Hoja skozi življenje
Sprehod bo vodil Ludvik Travnik. Pogovarjali se bomo o zanesljivi hoji pri starejših, o preprečevanju padcev in preizkusili preproste vaje za vzdrževanje aktivne in varne hoje.
Nedelja, 11. oktober, od 10.00 do 11.00
Zgodba o Modri palici
Izkušnje projekta Modra palica, ki združuje zdravje, naravo in kulturo ter omogoča doživljanje narave tudi osebam iz ranljivih skupin, bo predstavila vodja študijske skupine dr. Zdenka Čebašek Travnik.
Lepo vabljeni, da se nam pridružite na Sprehodih z Modro palico za dobro počutje in spomin.
Morda vas bodo zanimale tudi te povezane vsebine:
Januarski Sprehod z Modro palico z Mijo Jerman
Februarski Sprehod z Modro palico z Matjažem Mastnakom
Marčevski Sprehod z Modro palico z Milanom Jazbecem
Arboretum Volčji Potok se je pridružil mreži Demenci prijaznih točk
