The post Divji kostanji appeared first on Arboretum.

Množica vejic, ki so dolge 5 – 10cm, je znak, da se v bližini nahajajo veverice. Pozimi, ko iščejo hrano, se na smrekah lotijo popkov moških socvetij, ki so nameščeni ob izrastišču lanskoletnih kratkih poganjkov. Moška socvetja izgledajo kot drobni storžki in predstavljajo za veverice slasten in energijsko bogat obrok. Veverice odgriznejo kratke vejice tam, kjer so nameščena socvetja, da jih lažje dosežejo. Pojedo skoraj vse, edina sled za socvetjem je nekaj kolobarjev izvotljenih lusk, ki ostanejo na spodnjem delu odgriznjenih vejic.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Vejice pod smrekami appeared first on Arboretum.

Rumeni sleč je bil v Sloveniji odkrit zelo pozno. Leta 1954 ga je na Gorjancih našel Miha Ogorevc, nekdanji direktor Arboretuma. Zaradi redkosti je uvrščen med ogrožene rastlinske vrste in je v Sloveniji zavarovan od leta 1976.

Je listopadni grm iz družine vresovk (Ericaceae), ki zraste navadno več kot meter visoko. Rumeni cvetovi s petimi prašniki in enim pestičem močno dišijo. Rastlina je strupena (andromedotoksin), strupen je tudi vonj, ki povzroča glavobol, in strupen je celo med. Zelo drobna semena raznaša veter.

Raste v kislih tleh brez apnenca in na toplih rastiščih, pogosto na obronkih gozdov v družbi kostanja, bukve in gradna.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Več o strokovni predstavitvi Sajenje slečev  in Dnevih rododendronov

The post Rumeni sleč ali pontska azaleja appeared first on Arboretum.

Zaradi visokih marčevskih temperatur, so letos magnolije s cvetenjem pohitele in druga polovica marca je že bila v znamenju cvetenja magnolij. A prvi april je prinesel streznitev: prehitevanja v naravi ni. Nizke temperature (-2 ⁰C) so močno poškodovale cvetove magnolij. Namesto belih ali rožnatih cvetov, so z vej viseli rjavo obarvani cvetni listi. Poškodbe od mraza so bile precej odvisne od mikrolokacije v Arboretumu. Na izpostavljenih legah so bili poškodovani vsi cvetovi, na bolj zaščitenih pa samo nekateri. Ker pa na srečo niso zgodaj zacvetele vse magnolije, lahko pri nekaterih njihove lepe cvetove opazujemo tudi sedaj, aprila.

Rod magnolija (Magnolia) je uvrščen v družino magnolijevk (Magnoliaceae). Predstavniki te družine izhajajo iz Azije, Severne in Srednje Amerike.
Magnolije spadajo med najnižje razvite kritosemenke in morda so svojo primitivno telesno zgradbo nekakšna evolucijska povezava med golosemenkami in pravimi cvetnicami ali kritosemenkami. Je žužkocvetka. Plodni listi so pri magnolijevkah že zraščeni v plodnice, a so spiralasto nameščeni – podobno kot v storžu iglavcev. Na enak način so nameščeni tudi prašniki. Po oprašitvi in oploditvi se cvet magnolij razvije v soplodje, ki ga sestavlja mnogo posameznih plodičev.
Iz družine magnolijevk raste v Arboretumu še tulipanovec, ki je predstavnik rodu Liriodendron. Ta bo zacvetel v drugi polovici pomladi.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Magnolije appeared first on Arboretum.

Pogosto lahko na zamrznjenih ribnikih vidimo race, ki stojijo samo na eni nogi. Te še dodatno varčujejo svojo telesno toploto, saj drugo nogo grejejo v toplem perju.

Zima pa je tudi letni čas, ko race že svatujejo in se parijo. Najbolj pogosta raca v Arboretumu je raca mlakarica, ki je tudi v Sloveniji najbolj razširjena raca. Samci so s svojo zeleno bleščečo glavo in repnimi krivci pravi lepotci, ki s svojo praznično obleko privabljajo samice. Okrog njih plavajo, jim prikimavajo, se oglašajo, potapljajo in šopirijo. Samice so rjavo grahaste. Tako očitna spolna dvoličnost je značilna za vrste ptic, pri katerih samci ne sodelujejo pri valjenju jajc. Varovalna barva samic je za valjenje primernejša, saj jih plenilci težje opazijo.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Race pozimi appeared first on Arboretum.

Bršljan je tipična vzpenjavka: v zemlji ima prave korenine, pri vzpenjanju po trdi podlagi pa si pomaga z oprijemalnimi koreninami, saj za pokončno rast nujno potrebuje oporo, zato ga uvrščamo med plezavke. Pogosto ga najdemo na deblih dreves, ograjah, pečinah, zidovih, gradovih in hišah. Zraste lahko tudi več kot 20 metrov visoko in doseže starost nekaj sto let.

Botanična zanimivost je heterofilija. To pomeni, da ima dve različni obliki listov: na necvetočih poganjkih ima tri do pet krpate liste, na cvetočih poganjkih pa imajo listi enostavno listno ploskev. Listi so vednozeleni, usnjati in bleščeči.

Nenavaden je tudi čas cvetenja: cveti septembra in oktobra. Cvetovi predstavljajo pri nas zadnjo pašo za čebele. Je torej žužkocvetna vrsta. Oprašujejo ga muhe in čebele. Cvetovi so združeni v polkrožna kobulasta socvetja, ki dišijo. Po oploditvi se iz cvetov razvijejo okroglasti plodovi – jagode. Ko dozorijo, so modro črne barve. Z njimi se hranijo ptice in raznašajo semena.

Splošno prepričanje, da bršljan srka iz drevesa rastlinski sok, je napačno. Z oprijemalnimi koreninami se samo oprijema. Vendar v gozdovih vseeno povzroča škodo. Ko se močno razraste po drevesu, krošnji jemlje svetlobo in slabi rast drevesa. Zato je priporočljivo, da ga z dreves, ko se močneje razraste, odstranjujemo.

Bršljan je strupena rastlina, zato ga ne uživamo. Cenita ga kozmetična in farmacevtska industrija: prva iz izvlečkov bršljana izdeluje proticelulitna mazila, druga pa sirupe proti kašlju.

Vejice bršljana so v ljudskih običajih pogoste. Pomembni sestavni del velikonočnih butaric je prav bršljan. Simbolizira zdravje, moč in veselje.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Bršljan – vednozelena vzpenjavka appeared first on Arboretum.

Vsako živo bitje je v znanstvenem jeziku zapisano z dvojnim latinskim poimenovanjem: z imenom rodu in vrste ( vrstni pridevek). Prva beseda v imenu označi rod in jo zapišemo vedno z veliko začetnico. Drugo ime je vrstni pridevek in skupaj z rodovnim opredeli vrsto in se piše z malo začetnico. Znanstvena imena so v latinščini in se v tej obliki pojavljajo v znanstvenih delih. S tem je omogočena mednarodna uporabnost znanstvenega dela.

Ko se boste sprehajali po Arboretumu, vam bodo tablice, obešene na rastlinah povedale sledeče:

Fagaceae – bukovke …………………družina,

Quercus robur L. ……………………… latinsko ime (rod, vrsta); L. pomeni Linné – botanik, ki je rastlino uvrstil v sistem,

dob………………………………………slovensko ime.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Klasifikacija in dvojno poimenovanje živih bitij appeared first on Arboretum.

Iz šolskih klopi poznamo macesen kot edini samonikli listopadni iglavec. V arboretski zbirki pa najdemo še dva listopadna iglavca. To sta metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides) in močvirski taksodij ali močvirska cipresa (Taxodium distichum). Metasekvoja izhaja iz Kitajske, močvirski taksodij pa domuje v Severni Ameriki ob reki Misisipi in na JV ZDA.

Močvirsko cipreso boste na sprehodu po Arboretumu enostavno prepoznali po nenavadnih izrastkih iz tal. To so njene prezračevalne korenine, ki drevesu omogočajo življenje v močvirju.

Metasekvoje v Arboretumu imajo stožčasto krošnjo, njihovo deblo je v spodnjem delu široko in značilno kitasto razbrazdano. Skorja se lušči v dolgih trakovih in je rdečkasto rjave barve.

Pohitite s sprehodom, kajti čez mesec dni bodo njihove veje že gole, sedaj pa žarijo v toplih barvah.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Listopadni iglavci v Arboretumu appeared first on Arboretum.

In kaj se dogaja v listih jeseni, da spremenijo barvo in odpadejo?

Ko se jeseni dnevi krajšajo, ima rastlina na razpolago vse manj svetlobe in ker so dnevi hladnejši, je fotosinteza šibkejša. Ker poteka tvorba klorofila le ob prisotnosti svetlobe, začnejo listi izgubljati zeleno barvo. V listih že prisoten klorofil se jeseni razgradi. Razgrajeni klorofil in njegove dragocene sestavine se po prevodnih poteh prenesejo iz listov v veje in deblo, kjer se uskladiščijo preko zime. Spremljajoča rumena in oranžna barvila se jeseni ne razkrojijo in ko izgine klorofil, postanejo listi značilno jesensko rumeni.

Rdečo barvo listom dajejo barvila, ki se imenujejo antociani. Ta nastajajo v listih nekaterih drevesnih vrst šele jeseni. Nastajanje antocianov pospešujejo hladne noči in topli dnevi oz. velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. V deževnih jesenih z malimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo bo rdeča obarvanost listov majhna.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Po razkošni barvitosti jesenskega arboretuma appeared first on Arboretum.

Pogosto jo uporabljamo za izsuševanje tal, utrjevanje bregov in ozelenjevanje obcestnih brežin. Primerna je za sajenje zaščitnih pasov pred prahom, hrupom in vetrom.

Les je lahek, mehak in oranžne barve. Se dobro obdeluje, znana je njegova trajnost v vodi, zato se uporablja za pilote pri mostovih in pomolih. V Prekmurju je jelševina pomemben gradben les, pa tudi za izdelavo cokel svinčnikov, krst.

Zdaj pa še nekaj botanike: cveti zgodaj spomladi in cvetni prah pogosto povzroča alergije pri ljudeh. Je enodomna rastlina. Moški cvetovi so združeni v visečih mačicah. Ženski cvetove so drobni, temno rdeči klaski. Iz njih se po oploditvi razvijejo do 1,5cm dolgi nepravi storžki. V njih se razvijejo drobna krilata semena.

Črna jelša je eno izmed redkih dreves, ki jeseni odvrže zelene liste. Tako razmetavanje s klorofilom ji omogočajo dušične bakterije na koreninah, ki lahko vežejo dušik iz zraka.

V Arboretumu Volčji Potok raste kar precej črnih jelš. Če se sprehodimo ob potoku, Velikem jezeru, Jezeru bele magnolije in Otočcu jih že od daleč prepoznamo po značilni rasti: iz enega mesta raste največkrat več debel. Drugi znak, po katerem jih prepoznamo sedaj, ko listja ni več na vejah, pa so viseče mačice, ki so značilne, vijoličaste barve.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

The post Črna jelša appeared first on Arboretum.