Aprila 1962 sta dva mladostnika, Štefka in Ivan iz Trzina, vzela kolesi in se odpeljala v park, ki so mu takrat rekli Souvanov park. Tisti dan je zacvetela ljubezen, iz katere sta se rodila hči in sin, pet vnukov ter sedem pravnukov.

Minilo je 64 let.

V četrtek, 16. aprila 2026, sta se v Arboretum Volčji Potok vrnila na poseben dan: na obletnico in Štefkin rojstni dan. Ob njima je bila družina, med njimi tudi najmlajši pravnuk. Tisti dan so bile v parku kar štiri generacije.

Štiri generacije družine stojijo in sedijo na sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok. V ospredju sta dojenček v vozičku ter starejša ženska in starejši moški na invalidskih vozičkih, v ozadju pa stojijo njuni družinski člani. Ob poti cvetijo tulipani, okoli njih pa se razprostira zelen park.

Souvanov park med spominom in sedanjostjo

Park, ki ga je Ivan poznal pod starim imenom, je medtem zrastel, se razširil in spremenil. A ostalo je tudi nekaj, kar prepoznajo tisti, ki so bili tu pred desetletji: razporeditev poti, dih prostora, občutek, da si prišel nekam, kjer te čaka lepota narave.

Čeprav se je park skozi desetletja spreminjal, je njegov čar ostal živ. Ob obisku Štefke in Ivana se je Arboretum pokazal v svoji najlepši pomladni podobi: v pisanih gredah, dolgih poteh med cvetočimi zasaditvami in jutranji svetlobi med drevesi. Fotografija, ki je nastala ob njunem ponovnem obisku, zgovorno ujame ta poseben trenutek: starejši par, za njima pa skrbno urejeni Francoski park. In med vsem tem, po pričanju družine, je bila potočena tudi kakšna solzica sreče.

Starejša ženska in starejši moški na invalidskih vozičkih sta fotografirana pred simetrično urejenim Francoskim parkom v Arboretumu Volčji Potok. Okoli njiju so cvetoče gredice, nizko oblikovane žive meje in visoka drevesa.

Tak obisk nas spomni, zakaj park ni le zbirka rastlin. Je prostor srečevanj, ki hrani spomine na povsem osebne trenutke: na prvi zmenek pred 64 leti, na nedeljski izlet, na otroke, ki so tekli med gredicami.

Njuna zgodba je eden tistih spominov, ki jih ljudje nosijo s seboj, včasih pa tudi na starih fotografijah, shranjenih v albumih in škatlah.

Dve črno beli fotografiji iz preteklosti prikazujeta mlado žensko in mlad par v nekdanjem Souvanovem parku. Na levi sedi mlada ženska pred urejenim parterjem, na desni pa stojita objeta pred istim vrtom.

Iščemo stare fotografije Arboretuma

V Arboretumu zbiramo fotografije iz 20. stoletja, ker pripravljamo konservatorski načrt in želimo dopolniti arhiv z gradivom o preteklih ureditvah parka. Vsaka fotografija dopolnjuje mozaik zgodovine tega prostora in nam pomaga razumeti, kako se je park skozi čas spreminjal.

Dobrodošle so fotografije poti, dreves, vodnih elementov, stavb in vrtnih ureditev, pa tudi tiste, na katerih so ljudje: na sprehodih, druženjih in izletih. Ob fotografiji nam po možnosti pripišite leto nastanka, lokacijo in kratek spomin.

Več o tem, kako sodelovati, najdete tukaj.

Iskrena hvala Štefki in Ivanu Gradišku ter njuni razširjeni družini za obisk in za delitev spomina z nami. Iz srca vam želimo vse dobro in da ljubezen, ki je nekoč zacvetela v tem parku, cveti še naprej.

Starejši par na invalidskih vozičkih sedi sredi pisanih gred rdečih in rumenih tulipanov v Arboretumu Volčji Potok. V ozadju se vidijo vrtnarski objekti in pomladna zasaditev.