V Arboretumu Volčji Potok smo se tudi letos pridružili Dnevom evropske kulturne dediščine, ki so potekali pod naslovom Dediščina v vrtincu sprememb: priložnosti in izzivi. Z dvema dogodkoma smo dediščino parka pogledali z različnih zornih kotov. Na fotografski delavnici smo se podali po sledeh Souvanovega parka, na vodenju z direktorjem Arboretuma Matjažem Mastnakom pa smo pozornost namenili iglavcem in spremembam, ki jih prinaša segrevanje podnebja.
S fotografskim objektivom po sledeh Souvanovega parka
Fotografske delavnice »Ogrožena dediščina v Arboretumu«, ki je potekala v soboto, 26. septembra 2026, se je udeležilo dvajset obiskovalcev. S fotografskimi aparati in telefoni so iskali sledi časa ter povezovali današnjo podobo Arboretuma z njegovo preteklostjo.
Delavnico so vodili člani FKVK Mavrica. Tokrat je bila pozornost namenjena predvsem Souvanovemu parku, iz katerega se je razvil današnji Arboretum Volčji Potok.
Udeležence je med potjo pričakalo tudi presenečenje. V francoskem vrtu jih je v podobi Helene Souvan pričakala nekdanja gospodarica posestva. Skupaj s svojim vrtnarjem je obujala prizore iz življenja na posestvu in obiskovalce za nekaj trenutkov popeljala približno stoletje v preteklost.
Fotografija je tako postala vez med preteklostjo in sedanjostjo. Udeleženci niso iskali le zanimivih motivov, temveč so skozi objektiv opazovali, kaj se je v prostoru ohranilo, kaj se je spremenilo in kako lahko podoba današnjega parka pripoveduje zgodbo njegove preteklosti.
Iglavci kot priče podnebnih sprememb
V nedeljo, 4. oktobra 2026, je drugi dogodek »Iglavci, ogrožena dediščina« vodil direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak. Dvanajst udeležencev je med sprehodom po parku spoznavalo, kako višje temperature, vroča poletja, suša ter z njimi povezani škodljivci vplivajo na iglavce.
Udeleženci so si ogledali domorodne vrste iglavcev ter nekatere vrste, ki bi bile lahko primerne za prihodnje zasaditve. Na primerih iz parka je Matjaž Mastnak pokazal, da se na spreminjajoče se razmere ne odzivajo vse vrste enako. Nekateri azijski iglavci se z novimi razmerami spoprijemajo bolje, medtem ko imajo druge vrste vse več težav.
Vodenje se je dotaknilo tudi smreke. Ta je naravno bolje prilagojena hladnejšim in višje ležečim območjem, zato so smreke na nižjih in toplejših rastiščih ob sušnih poletjih bolj izpostavljene stresu in napadom podlubnikov. Ko drevesu primanjkuje vode, se namreč težje brani z izločanjem smole.
Med vrstami, ki so lahko primernejše za toplejše in bolj sušne razmere, je Mastnak izpostavil rdeči in črni bor. Ob črnem boru so se udeleženci spomnili tudi Srečka Kosovela, ki je tej drevesni vrsti posvetil več literarnih del. Poklon je imel letos še poseben pomen, saj je bilo leto 2026 ob stoti obletnici pesnikove smrti razglašeno za Kosovelovo leto.
Mastnak je ob tem opozoril, da je pri načrtovanju zasaditev treba razmišljati dolgoročno, saj drevo sadimo za desetletja, razmere, v katerih bo raslo čez dvajset, petdeset ali več let, pa bodo drugačne od današnjih.
Dediščina, ki se spreminja
Arboretum Volčji Potok še danes odraža delo ljudi, ki so ga oblikovali pred več kot stoletjem, njegove rastlinske zbirke pa se danes soočajo z novimi okoljskimi razmerami.
Ohranjanje dediščine zato ne pomeni le varovanja tistega, kar smo podedovali. Pomeni tudi razumevanje sprememb in premišljeno prilagajanje, da bomo naravno in kulturno dediščino Arboretuma lahko ohranili tudi za prihodnje generacije.
Hvala članom FKVK Mavrica, Matjažu Mastnaku ter vsem obiskovalcem, ki ste se nam pridružili na obeh letošnjih dogodkih Dnevov evropske kulturne dediščine.
