V Arboretumu Volčji Potok so 15. in 16. oktobra potekali Slovenski arboristični dnevi 2026, dvodnevno strokovno srečanje, ki je tudi letos povezalo predavanja, praktične prikaze in izmenjavo izkušenj med strokovnjaki z različnih področij upravljanja dreves.
Osrednja rdeča nit letošnjega dogodka je bila ocenjevanje stanja dreves – od vizualnega pregleda in prepoznavanja diagnostičnih znakov do uporabe dodatnih analiz, instrumentalnih metod in sodobnih tehnologij. Veliko zanimanje udeležencev ter številna vprašanja in razprave so ponovno pokazali, kako pomembno je povezovanje različnih strokovnih znanj pri sprejemanju odločitev o drevesih.
Prvi dan – od opazovanja drevesa do strokovne odločitve
Prvi dan smo začeli pri osnovi vsake arboristične presoje – vizualnem pregledu drevesa. Obravnavali smo pomen poškodb, odzivov in strukturnih posebnosti kot diagnostičnih znakov ter nadaljevali s predstavitvijo Evropskega arborističnega standarda za oceno stanja dreves.
Sledile so teme sistematičnega upravljanja drevesnega fonda s pomočjo drevesnega katastra, razmejitve strokovnih vlog in kompetenc pri upravljanju dreves ter pravnih dilem, s katerimi se pri svojem delu srečujejo lastniki, upravljavci, svetovalci in izvajalci.
Po kosilu se je program preselil v park. Udeleženci so se po skupinah izmenjevali med praktičnimi delavnicami, kjer so spoznavali različne vrvne tehnike in pripomočke za delo v krošnji, razmišljali o ergonomiji in dolgoročnem zmanjševanju telesnih obremenitev pri arborističnem delu ter vadili ukrepanje pri prvi pomoči po reševanju ponesrečenca z drevesa.
Drugi dan – ko vizualni pregled ni dovolj
Drugi dan smo pogled usmerili predvsem v dodatne metode, ki nam pomagajo bolje razumeti stanje drevesa in njegovega rastišča.
Pedološki sklop je predstavil lastnosti tal, pomembne za rast in stanje dreves, ter možnosti njihovega prepoznavanja, merjenja in izboljševanja. Na področju varstva rastlin smo se posvetili laboratorijski diagnostiki bolezni in škodljivcev drevja ter vprašanju, kdaj vizualni pregled ni več dovolj in je treba vključiti dodatne analize.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi sodobnim tehnologijam. Predstavljene so bile možnosti multispektralnega snemanja in laserskega skeniranja za spremljanje vitalnosti ter tridimenzionalne strukture dreves. Spoznali smo tudi različne metode instrumentalne diagnostike, od rezistografije in tomografije do poteznega testa, ter njihovo pravilno uporabo in omejitve.
Zaključni primer iz arboristične prakse je lepo povzel eno glavnih sporočil letošnjega dogodka: instrumenti in meritve ne nadomeščajo strokovnega znanja in izkušenj, temveč jih dopolnjujejo ter omogočajo bolje utemeljene odločitve.
Tudi petkovo popoldne je bilo namenjeno praktičnemu delu. Udeleženci so na terenu spoznali pedološko vzorčenje, vzorčenje bolezni in škodljivcev, mobilno lasersko skeniranje dreves ter uporabo rezistografa, tomografa in poteznega testa.
Stroka se razvija s povezovanjem
Slovenski arboristični dnevi tudi letos niso bili samo niz predavanj. Pomemben del dogodka so predstavljali pogovori med udeleženci, izmenjava različnih pogledov ter povezovanje strokovnjakov iz arboristike, gozdarstva, pedologije, varstva rastlin, prava, geoinformatike, reševanja in drugih področij.
Prav takšno interdisciplinarno sodelovanje je ključno za kakovostno upravljanje dreves. Drevesa so kompleksni živi organizmi, odločitve o njih pa pogosto zahtevajo povezovanje terenskih opažanj, podatkov, meritev, strokovnega znanja in izkušenj.
Najlepša hvala vsem predavateljem in vodjem delavnic, ki so svoje znanje in izkušnje delili z udeleženci, sodelavcem Arboretuma Volčji Potok za pomoč pri izvedbi ter vsem udeležencem za veliko zanimanja, aktivno sodelovanje in dobro vzdušje.
Slovenske arboristične dneve 2026 sta organizirala Arboretum Volčji Potok in Arboristično društvo Slovenije.
Hvala vsem, ki ste bili del letošnjega dogodka – in nasvidenje na prihodnjih Slovenskih arborističnih dnevih!
