Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je zaradi goste rasti, vednozelenih listov in razmeroma nezahtevne nege priljubljena izbira za žive meje. V projektu LIFE OrnamentalIAS je Prunus laurocerasus uvrščen na črni seznam invazivnih okrasnih rastlin. Na oranžnem seznamu so sorte z manj cvetovi (‘Genolia’, ‘Mount Vernon’, ‘Novita’, ‘Obelisk’, ‘Rotudifolia’) in sorte z nižjo rastjo z obrezovanjem takoj po cvetenju (‘Caucasica’, ‘Herbergii’). Lovorikovec se iz vrtov in živih mej širi v naravo predvsem s semeni, ki jih raznašajo ptice, zaradi dobre senčne tolerance pa se lahko uspešno ustali tudi v gozdni podrasti. Z gostim razraščanjem in vednozelenimi listi vse leto zasenčuje gozdna tla ter zmanjšuje možnosti za uspevanje domorodnih rastlinskih vrst. V bukovih gozdovih lahko omejuje predvsem razvoj podrasti, ki izkorišča svetlobo pred spomladanskim olistanjem bukve, ob močnejšem razraščanju pa ovira tudi naravno pomlajevanje dreves. K širjenju prispeva tudi odlaganje zelenega odreza v naravo, saj se lahko odrezane veje v ugodnih razmerah ukoreninijo, z vejami s plodovi pa v gozd vnašamo tudi semena.

V Arboretumu Volčji Potok smo zasadili vzorčno živo mejo z različnimi vednozelenimi rastlinami, s katero predstavljamo možnosti za nadomeščanje lovorikovca. V zasaditev smo vključili:

  • Elaeagnus × ebbingei ter sorte ‘Compacta’, ‘Limelight’ in ‘Viveleg’,
  • Photinia × fraseri ‘Magical Volcano’,
  • Prunus lusitanica ‘Brenelia’,
  • Phillyrea angustifolia,
  • Viburnum tinus,
  • Taxus baccata ‘Litfass’, ‘Fastigiata David’ in ‘Fastigiata Aurea’,
  • Cephalotaxus harringtonia ‘Korean Gold’.
Različni zimzeleni grmi v dolgi vrsti ob trati, za njimi lesena opora za vzpenjavke in drevesa v jesenskih barvah.

Vzorčna zasaditev obiskovalcem omogoča primerjavo različnih vednozelenih rastlin, nam pa spremljanje njihove rasti, prezimne trdnosti in odziva na obrezovanje v naših razmerah. Čeprav vse predstavljene rastline niso domorodne, prikazujejo širši nabor možnosti za oblikovanje živih mej. Z zasaditvijo želimo spodbuditi premišljeno izbiro rastlin, ki upošteva rastiščne razmere, razpoložljivi prostor, potrebe po vzdrževanju in vpliv na okolico.

Kot ustanova, ki združuje strokovno znanje o rastlinah, dolgoletne izkušnje z njihovim gojenjem in izobraževanje javnosti, želimo prispevati k odgovornejšemu načrtovanju zasaditev. S preizkušanjem rastlin in predstavljanjem rezultatov obiskovalcem ter strokovni javnosti prenašamo znanje v prakso ter spodbujamo urejanje vrtov in javnih zelenih površin ob upoštevanju varstva narave.

Gosti grmi z ovalnimi zelenimi listi in svetlejšimi spodnjimi stranmi listov rastejo ob trati, za njimi so drevesa z rumenim listjem.

Vzorčna živa meja je nastala v okviru projekta LIFE OrnamentalIAS, katerega cilj je zmanjšati negativne vplive okrasnih invazivnih tujerodnih rastlin na naravno okolje in spodbuditi uporabo neinvazivnih okrasnih rastlin. V projektu sodeluje deset partnerjev iz Slovenije in Hrvaške: Zavod RS za varstvo narave, Arboretum Volčji Potok, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Direkcija RS za vode, Razvojna agencija Sora, Notranjski regijski park, Simbio, Univerza v Zagrebu – Agronomska fakulteta in Javna ustanova Zeleni prsten Zagrebačke županije. Med projektnimi aktivnostmi je tudi vzpostavitev 16 demonstracijskih zasaditev, desetih v Sloveniji in šestih na Hrvaškem, s katerimi predstavljamo možnosti uporabe neinvazivnih okrasnih rastlin pri urejanju vrtov in javnih zelenih površin. Del teh prizadevanj je tudi vzorčna živa meja v Arboretumu Volčji Potok, ki obiskovalcem prikazuje različne možnosti za nadomeščanje invazivnih okrasnih rastlin ter spodbuja premišljeno in do narave odgovorno izbiro rastlin.

Bližnji pogled na grme z rumeno zelenimi listi v živi meji, ki se ob travnati površini nadaljuje proti vrtnim vratom.

V Arboretumu Volčji Potok podpiramo tudi projekt Za žive meje!, ki ga izvaja IPoP – Inštitut za politike prostora. Projekt spodbuja ohranjanje obstoječih in sajenje novih živih mej kot na naravi temelječe rešitve za bolj zdravo, biotsko raznovrstno in podnebno odpornejše lokalno okolje. Poudarja njihove številne koristi, saj žive meje blažijo vročino, izboljšujejo kakovost zraka, zadržujejo padavinsko vodo ter zagotavljajo življenjski prostor različnim organizmom. Z razstavo ilustriranih plakatov na živih mejah in ozelenjenih ograjah ter ozaveščanjem po spletnih kanalih projekt nagovarja lastnike zemljišč, občine in širšo javnost. S svojo vzorčno zasaditvijo se tem prizadevanjem pridružujemo s predstavitvijo rastlin, ki obiskovalcem pomagajo pri premišljeni izbiri žive meje.

Trije plakati s podobami človeka, metulja in ježa stojijo ob živi meji, v ozadju so stavba in jesensko obarvana drevesa.