V dvorcu Opeka na Hrvaškem je 20. oktobra 2026 potekal predavateljski del 5. mednarodne konference GREEN DAYS, namenjene načrtovanju, urejanju in upravljanju javnih zelenih površin. Na konferenci je s predavanjem Zelene površine za prihodnost skozi izkušnje Arboretuma Volčji Potok sodelovala Mateja Račevski, pomočnica direktorja za program.

Obiskovalci hodijo po poti pred svetlim dvorcem Opeka z rdečo streho, ob katerem rastejo visoka drevesa.

Strokovni program je povezal teme uporabe domorodnih rastlin, senzoričnih vrtov, preizkušanja rastlinskega materiala in razvoja tematskih parkov. Pomemben del je bil namenjen drevesom: digitalnemu katastru, upravljanju v razmerah podnebnih sprememb ter njihovi vlogi kot kritični infrastrukturi naselij. Udeleženci so spoznali tudi vrednote, pomen in obnovo Arboretuma Opeka ter si park ogledali ob strokovnem vodstvu.

Skupina obiskovalcev na makadamski poti med visokimi drevesi v jesenskih barvah v Arboretumu Opeka.

V predstavitvi Arboretuma Volčji Potok je Mateja Račevski izpostavila izbor dreves in grmovnic za prihodnost, vključevanje domorodnih rastlin ter prilagajanje načinov vzdrževanja. Predstavila je zmanjšanje pogostosti košnje na izbranih travniških površinah, s čimer se ustvarja ugodnejše razmere za rastlinske in živalske vrste, ter prizadevanja za izboljševanje dostopnosti parka za obiskovalce z različnimi oviranostmi.

Konferenca je bila priložnost za izmenjavo praktičnih izkušenj in povezovanje strokovnjakov. Obravnavane vsebine potrjujejo pomen dolgoročnega načrtovanja, premišljene izbire rastlin in strokovne oskrbe zelenih površin, ki morajo odgovarjati tako na okoljske spremembe kot na potrebe ljudi.

Drevesa z rumenim, oranžnim in zelenim listjem se zrcalijo v mirni vodi, ki jo na desni prečka mostiček z leseno ograjo.

Ob srečanju se je ponovno vzpostavil stik z novim vodstvom Arboretuma Opeka. Izrazili so željo, da arboretuma ostaneta v stiku, in se pogovarjali o možnostih prihodnjega sodelovanja.

Arboretum Opeka v Marčanu pri Vinici je zavarovan kot spomenik parkovne arhitekture, skupaj z dvorcem pa predstavlja tudi zaščiteno kulturno dediščino. Današnjo krajinsko zasnovo je začel dobivati sredi 19. stoletja, ko je grof Marko Bombelles okoli dvorca zasadil drevesa in grmovnice iz različnih delov sveta. Zavarovano območje obsega dobrih 50 hektarjev, posebno vrednost pa mu dajejo bogata dendrološka zbirka, slikoviti pogledi in več kot 150 let stara drevesa.