Konferenco je začel direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak. Po pozdravu je povzel najodmevnejše uspehe. V letu 2025 je Arboretum Volčji Potok obiskalo 390.420 obiskovalcev, kar je 11,6 % več kot leto prej. Arboretum se tako uvršča med najbolj obiskane turistične točke kulturne dediščine v Sloveniji, takoj za Ljubljanskim in Predjamskim gradom.
Za dosežke na področju gostoljubnosti je Turistična zveza Slovenije podelila Arboretumu zlato priznanje za najboljšo izletniško točko 2025 in zeleni znak gostoljubnosti po izboru javnosti. Januarja 2026 je Arboretum prejel tudi nagrado Best of Local Awards kot najboljši družinski izletniški cilj. Arboretum se je spomladi 2025 vključil v mednarodno mrežo ArbNet in pridobil akreditacijo III. stopnje, ki jo ima le 15 arboretumov v Evropi. Akreditacijo podeljuje Mortonov arboretum (ZDA) za visoke standarde strokovne prakse.
Zaključena je bila energetska in statična sanacija treh objektov (pristava, Galerija Janeza Boljke, trgovina) v vrednosti 1.048.339,52 €, največja investicija v zgodovini zavoda, financirana iz sredstev EU in Ministrstva za kulturo.
V naslednjih dveh letih Arboretum pričakuje še dve večji investiciji – sanacijo vodotokov in popoplavno obnovo poti, ki bosta povečali odpornost kulturnega spomenika. Projekt celovite krajinsko arhitekturne ureditve na potokih in zajezitvah v Arboretumu Volčji Potok je vključen v nacionalni program obnove kulturnih spomenikov 2024–2028, ki ga financira pet ministrstev, izvedba pa se bo začela, ko se bo Vlada RS s programom seznanila. Projekt popoplavne sanacije sprehajalnih poti se bo financiral po drugi poti, in sicer preko Ministrstva za naravne vire in prostor. Osnova za to je Sanacijski elaborat, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z obilnim deževjem s poplavami in plazovi avgusta 2023, ki ga je sprejela Vlada RS.
Nato je Mateja Račevski pomočnica direktorja za program predstavila izzive in rešitve na področju podnebnih sprememb v Arboretumu Volčji Potok.
Opazujejo, da se pomlad zaradi podnebnih sprememb prične bolj zgodaj.
Povedala je, da v Arboretumu aktivno raziskujejo, kako podaljšati sezono cvetenja tulipanov, ki so njihova prepoznavna pomladna podoba. Posadili so okoli 400 različnih sort, razporejenih na več mikrolokacijah. Jeseni so posadili tisoč grmovnic, ki bodo popestrile in podaljšale pomladno cvetenje.
Za podaljšanje cvetenja v času prvomajskih praznikov so del tulipanov shranili na hladno.
Pomladi bodo obiskovalci lahko uživali v slikoviti Tulipanski poti, kjer se barvite cvetlice razprostirajo ob vodnih površinah, v gozdu in na travnikih, obkroženi s čudovito naravo Kamniško-Savinjskih Alp. V Arboretumu Volčji Potok poleg tulipanov cvetijo tudi poljane narcis, dišeče hijacinte, magnolije, okrasne jablane in japonske češnje.
Poleg rastlin je Arboretum tudi dom živalskega sveta. V sklopu projektov spremljajo tudi stanje narave, beležijo večje število in več vrst ptic, prisotnost kačjih pastirjev in dvoživk. Po parku so postavili nove gnezdilnice in omogočili spremljanje življenja ptic v živo prek prenosa iz ptičjih hišic.
Zaključila je: Cilj Arboretuma je, da ostane prostor doživljanja narave, učenja in prilagajanja na spremembe, ki jih prinaša podnebje. Obiskovalcem svetuje, naj si čim prej ogledajo zgodnje cvetenje, saj se sezona zaradi sprememb pričenja prej.
Pestro dogajanje v letu 2026 je predstavila Melita Miš Strgar pomočnica direktorja za splošne zadeve. V Arboretumu Volčji Potok pripravljajo bogat program, razširjen z dogajanji in doživetji skozi vse leto. Cilj je, da obiskovalci park ne le obiščejo, temveč ga tudi resnično doživijo in se vanj znova vračajo.
Letošnji načrt vključuje več kot 200 dogodkov, razstav, delavnic in drugih aktivnosti. Glavno mesto imajo cvetlične razstave, kulinarična doživetja (Dan čokolade in kave, Večerja z razgledom, kosilo med vrtnicami), glasbeni nastopi (koncerti v juniju in juliju, glasbeni večeri v decembru), ter aktivnosti za zdravje in dobro počutje, kot so gozdna terapija in Kneippove točke, lutkovne in kino predstave …
Za družine so poleg igrišča v naravni senci na voljo iskanje skritega zaklada povezanega z dinozavri in rastlinami iz časa dinozavrov, srečanje s tropskimi metulji, za mlade pa romantični kotički in večerni sprehodi ob lučkah. Upokojenci uživajo v družabnih sprehodih in cvetju, šole in skupine pa se vključujejo v različne programe skozi vse leto.
Park je odprt vsak dan od 8. ure do mraka oziroma do 20. ure. Vsi dogodki ustvarjajo pestro in raznoliko doživetje za vse, več informacij o dnevnih dogodkih na www.arboretum.si/dogajanje/.
Poseben gost novinarske konference je bil Miha Kačič, ki je zasnoval poseben avdiovizualni projekt, ki povezuje naravo, umetnost in tehnologijo. Umetnik Miha Godec bo izvajal instalacijo, v kateri bo slovensko avtohtono drevo črna jelša ozvočeno in vizualno interpretirano. Senzorji na drevesu črne jelše ob drevoredu bodo zaznali odziv na dotik, objem ali stik, notranje procese pa bo interpretiral zvok in vizualni učinki. V sklopu projekta bo potekal enodnevni dogodek 23. maja 2026, kjer bo nastopil “Cvetlični orkester” povezanih rastlin, ki bodo v realnem času ustvarjale zvočne signale, sintetizirane v glasbeni performans.
Projekt ponuja novo dimenzijo narave, doživljanje, kjer jo ne le opazujemo, temveč tudi slišimo, začutimo in komuniciramo z njo in se spreminja iz dneva v dan.
Na koncu novinarske konference smo lahko slišali, kakšne zvoke ustvarjajo tulipani v cvetličnem labirintu.
