V Arboretumu Volčji Potok so 15., 16., 17. in 22. septembra 2026 potekala strokovna izobraževanja Podnebno odporne zelene površine: Načrtovanje in odgovorna izbira rastlin v javnem prostoru. Predavali so strokovnjaki Arboretuma in gostujoči predavatelji. Program je povezoval načrtovanje rastišč, sajenje in oskrbo dreves, oblikovanje zasaditev ter odgovorno izbiro rastlin za javni prostor. Namenjen je bil krajinskim arhitektom, projektantom, upravljavcem in vzdrževalcem zelenih površin ter drugim strokovnjakom, ki se s temi vprašanji srečujejo pri svojem delu.
Drevo potrebuje prostor tudi pod površino
O sajenju dreves za spremenjeno podnebje so predavali dr. Tanja Simonič Korošak, Urša Kljun, Vasja Dornik in mag. Nataša Dolejši. Predstavili so stockholmsko metodo, ki omogoča ureditev prostora za korenine pod utrjenimi površinami ter povezovanje sajenja dreves z zadrževanjem in ponikanjem padavinske vode. Udeleženci so spoznali primere iz Škofje Loke, prenove Cankarjeve ulice v Velenju ter iz Dunaja in Gradca. Primeri so pokazali, kako pomembno je pri načrtovanju poleg sadilnega mesta zagotoviti tudi možnost nadaljnje rasti korenin.
Vasja Dornik je predstavil globinsko prezračevanje koreninskega sistema in izvedel strokovni prikaz postopka. Ta ukrep je namenjen izboljšanju razmer v zbitem območju korenin, kjer sta omejena izmenjava zraka in pronicanje vode. Praktični prikaz je odprl tudi vprašanja, kako prepoznati težave v rastišču in izbrati primeren ukrep glede na stanje drevesa.
Zasaditve, ki se spreminjajo skozi sezono
Andreja Vučer je predstavila načrtovanje večslojnih zasaditev, v katerih se drevesa, grmovnice, trajnice in čebulnice povezujejo v celoto. Posebno pozornost je namenila dolgoročni obstojnosti zasaditev: kako se rastlinske kombinacije razvijajo skozi leta, koliko vzdrževanja zahtevajo ter kako lahko z raznolikim naborom rastlin in različnimi obdobji cvetenja podpiramo biotsko pestrost.
O uporabi okrasnih čebulnic v javnih nasadih sta predavali Melita Miš Strgar in Mateja Račevski. Melita Miš Strgar je predstavila pridelavo in siljenje čebulnic ter značilnosti vrst in sort. Mateja Račevski se je posvetila načrtovanju zasaditev: kako z izborom čebulnic, gostoto sajenja in njihovo razporeditvijo oblikovati prepoznavne ploskve, trakove ali skupine ter doseči želeni učinek v prostoru. Na fotografijah zasaditev iz Arboretuma je pokazala, kako se njihova podoba spreminja od zgodnje pomladi do konca cvetenja in kako lahko z usklajenim zaporedjem vrst podaljšamo zanimivost javnih površin. Obravnavali so tudi kombiniranje čebulnic z drugimi rastlinami, oskrbo po cvetenju ter razliko med zasaditvami, ki jih vsako leto obnovimo, in tistimi, pri katerih računamo na večletni učinek.
Odgovorna izbira okrasnih rastlin
Zadnji vsebinski sklop je bil namenjen odgovornosti pri izbiri okrasnih rastlin. Vasja Dornik, Andreja Kalan Lovšin, Zorica Zrim, Urša Kljun, Karin Bejo in Mirko Silan so na primerih iz naravnega okolja ter javnih in zasebnih zasaditev predstavili invazivne oziroma potencialno invazivne vrste. Obravnavali so njihove načine širjenja, posledice za domorodno rastlinstvo ter težave pri omejevanju že razširjenih rastlin. Med primeri so bile tako drevesne vrste kot grmovnice, ki so zaradi hitre rasti ali okrasne vrednosti zanimive za sajenje, vendar zahtevajo skrbno presojo.
Andreja Kalan Lovšin je predstavila dva primera zasaditev, izvedenih z domorodnimi rastlinami. Na konkretnih primerih je pokazala, kako lahko te rastline vključimo v načrtovanje zelenih površin.
Matjaž Mastnak je moderiral strokovni pogovor o invazivnih rastlinah in predstavil možnosti uporabe domorodne drevnine namesto tveganih okrasnih vrst. Udeleženci so si v drevesnici Arboretuma ogledali tudi vzgojo in nabor domorodnih rastlin. Tako so lahko razpravo o izbiri vrst povezali z rastlinskim materialom, ki je na voljo za zasaditve.
Na vseh izobraževalnih dnevih so se med udeleženci in predavatelji razvile zanimive razprave. Izmenjava izkušenj iz različnih delovnih okolij je omogočila primerjavo projektantskih in vzdrževalnih pristopov ter spletla nova strokovna poznanstva.
Odzivi udeležencev
Udeleženci so v prvih odzivih posebej izpostavili koristnost konkretnih primerov, predstavljenih med predavanji in na terenu. Eden od njih je zapisal: »Zelo kakovostna in koristna predavanja, odlična organizacija, držanje terminskega plana.« Pohvalili so tudi kakovost vsebin o zasaditvah v javnem prostoru, ambient in pogostitev. Njihove predloge za prihodnja izobraževanja bomo upoštevali pri načrtovanju programa.
Strokovna izobraževanja bomo nadaljevali 15. in 16. oktobra 2026 s Slovenskimi arborističnimi dnevi. Prvi dan bo namenjen vizualnemu pregledu, ocenjevanju stanja in upravljanju dreves; drugi bo obravnaval pedološke in fitopatološke analize, instrumentalno diagnostiko ter lasersko skeniranje. Oba dneva bosta vključevala praktične prikaze in delavnice v parku. Program je objavljen in prijave so odprte na spletni strani Arboretuma Volčji Potok.
