V maju se Zgornji angleški park v Arboretumu Volčji Potok spremeni v razkošen cvetlični prizor. Takrat se razcvetijo rododendroni, ki s svojo višino, barvami in obiljem cvetov ustvarijo enega najlepših prizorov pomladi. Prvi cvetoči grmi obiskovalca pozdravijo že ob izhodu iz Zgornjega rozarija. Nato se ob poti proti Jezeru bele magnolije nasad postopoma razpre v mogočno barvito podobo, ki za nekaj tednov povsem spremeni ta del parka.
Rododendroni, pri nas poznani tudi kot sleči, tu ne rastejo kot nizki okrasni grmi, temveč ponekod že skoraj kot manjša drevesa. Njihovi veliki cvetovi se odpirajo v beli, rožnati, rdeči in vijoličasti barvi, med senco dreves in svežim zelenjem pa učinkujejo še posebej izrazito.
Cvetenje v senci dreves
Rododendroni najbolje uspevajo v zavetju dreves, kjer niso izpostavljeni močnemu neposrednemu soncu. V Zgornjem angleškem parku rastejo pod krošnjami, ob gozdnem robu in ob poteh. Prav takšna lega omogoča, da njihovo cvetenje doživimo v mehkejši svetlobi in v tesnem stiku z zeleno podobo parka. Svetloba je tu nežnejša, barve cvetov delujejo globlje in bolj žareče, sveže zelenje pa še dodatno poudari njihovo raznobarvno pestrost.
Nasad z dolgo zgodovino
Rododendroni v Arboretumu imajo za seboj več kot šestdeset let dolgo zgodbo. Njihovo zbiranje se je začelo v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so strokovnjaki pridobivali seme, cepiče in drug razmnoževalni material iz pomembnih evropskih vrtov in drevesnic. Med njimi so bili Kalmthout v Belgiji, Kew in Wisley v Angliji, Průhonice na Češkem ter znane severnonemške drevesnice.
Sprva so rastline gojili v rastlinjaku in pod senčnico. Leta 1965 so jih presadili na današnjo lokacijo v Zgornjem angleškem parku in ob Jezeru bele magnolije. Od takrat se je nasad postopoma razvijal, dopolnjeval in rasel skupaj s parkom.
Pomembna dopolnitev se je zgodila leta 2015, ob petdesetletnici prvih zasaditev rododendronov v Arboretumu. Takrat so nasad obogatili z 240 novimi rastlinami iz priznane severnonemške drevesnice. Ob sajenju so bile visoke do 2 metra, danes pa prispevajo k razkošni majski podobi tega dela parka.
Ko rododendron preraste predstavo o grmu
Nekateri primerki v Zgornjem angleškem parku tako rastejo že več kot pol stoletja. V tem času so dosegli višino do osem metrov, zato obiskovalca pogosto presenetijo s svojo mogočnostjo. Takšnih rastlin v zasebnih vrtovih skoraj ne srečamo, saj potrebujejo ustrezna tla, zavetje, čas in skrbno nego.
Ko se starejši grmi razcvetijo, se njihove veje prekrijejo s stotinami socvetij. Posamezen večji grm jih lahko razvije okoli 300, v celotnem nasadu pa je v času vrhunca cvetenja mogoče občudovati več kot 300.000 socvetij.
Naravna prednost kislih tal
Rododendroni dobro uspevajo v kislih tleh, ki v nižinski Sloveniji niso pogosta. Zgornji angleški park leži na naravno kisli podlagi. Prav ta značilnost tal je omogočila, da so se tako dobro ukoreninili, rasli in skozi desetletja dosegli izjemne razsežnosti.
Rododendroni, azaleje in spreminjajoča se majska slika
Cvetenje rododendronov ni enkraten dogodek, ki bi se zgodil v nekaj dneh. Različne sorte se odpirajo postopoma. Najprej zacvetijo zgodnejše, sledijo jim srednje in poznejše sorte. Ob njih raste tudi nekaj sto nižjih japonskih azalej. Večina izvira iz specializiranih drevesnic ob jezeru Maggiore. S svojimi drobnimi zimzelenimi listi in živahnimi cvetovi vnašajo v nasad drugačen ritem in še več barvne razgibanosti.
Zato je obisk tega dela Arboretuma v maju vsakič nekoliko drugačen. Tisti, ki se vrnejo večkrat, lahko opazujejo, kako se podoba nasada rododendronov spreminja iz tedna v teden. V zadnjih letih se zaradi milejših zim in toplejših pomladi razcvet pogosto začne že okoli prvomajskih praznikov, torej nekoliko prej kot v preteklosti.
Pester svet oblik in barv
Rododendroni niso zanimivi le zaradi velikosti, temveč tudi zaradi raznolikosti cvetov. Nekateri spominjajo na zvončke, drugi so vrčasti, lijasti ali široko odprti kot krožnički. Barvna paleta sega od bele in rumene do različnih odtenkov rožnate, rdeče in vijoličaste.
Pot do cvetočega nasada
Do Zgornjega angleškega parka je od vhoda v Arboretum približno dvajset minut hoje. Pot vodi mimo pristave in skozi Zgornji rozarij. Prvi rododendroni obiskovalca pozdravijo že ob izhodu iz rozarija, nato pa se nasad ob Jezeru bele magnolije pokaže v polnejši podobi. Del nasada rododendronov si lahko ogledate tudi med vožnjo z električnim vlakom.
Posebno doživetje ponuja sprehod po poteh, kjer se razkošje cvetov razkriva postopoma, pogled pa se ustavi pri barvah, oblikah in pomladni podobi tega dela parka. Med cvetočimi rastlinami se tudi ponujajo številne priložnosti za trenutke, ki jih lahko ujamete v objektiv, ob njih pa se zdi, da se čas za hip zaustavi.
