Arboretum Volčji Potok ni le zbirka drevnine in oblikovan parkovni prostor, temveč tudi življenjski prostor številnih živalskih vrst. Med njimi imajo posebno mesto ptice, ki s svojo prisotnostjo pričajo o raznolikosti habitatov in ohranjeni naravni dinamiki prostora. Gozd, travniki in polja, jezera ter parkovne površine ustvarjajo pestro okolje, v katerem se skozi vse leto zadržujejo različne vrste ptic.
Ptice v živo iz Arboretuma
V živo lahko spremljate dogajanje v ptičji hišici v Arboretumu Volčji Potok. Kamera omogoča vpogled v vsakdanje življenje ptic. Opazujte različne vrste, njihovo vedenje in utrip narave kar v realnem času.
Fotografska razstava Ptice v Arboretumu
Na razstavi so predstavljene najpogostejše ptice, ki jih lahko srečate v Arboretumu. Njihove fotografije sta prispevala Janez Glavač in Klara Ravnikar, člana Foto kluba Kamnik. Skozi objektiv sta ujela trenutke, ki razkrivajo značaj posameznih vrst. Naj vas razstava spodbudi k pozornemu opazovanju. Morda boste že ob naslednjem sprehodu zaslišali ali zagledali katero od predstavljenih ptic. Razstavo si lahko ogledate na panojih pri pristavi do konca maja 2026.
Foto natečaj Živali v Arboretumu
Foto natečaj Živali v Arboretumu vabi obiskovalce, da bi skozi fotografijo ujeli živalski svet, ki sobiva v parku. Fotografirate lahko ptice, žuželke, dvoživke, plazilce in druge živali, ki jih opazite med sprehodom. Z oddanimi fotografijami skupaj ustvarjamo vpogled v biotsko raznovrstnost Arboretuma in spodbujamo pozorno opazovanje narave. Pri fotografiranju bodite obzirni: živali opazujte na razdalji in jih ne vznemirjajte. Več informacij o natečaju in navodila za pošiljanje fotografij najdete tukaj.
Ornitološki sprehodi v Arboretumu
V Arboretumu Volčji Potok se lahko udeležite mesečnih Ornitoloških sprehodov, na katerih spoznavate ptice parka in njihove življenjske navade. Ornitologinja Alenka Bradač iz DOPPS bo med sprehodom s strokovno razlago predstavila ptice ter vas usmerjala pri opazovanju in prepoznavanju vrst na jutranjem sprehodu po parku. Priporočamo, da s seboj prinesete svoj daljnogled. Če se želite udeležiti Ornitološkega sprehoda, preverite, kdaj bo naslednji nedeljski termin.
AnimotMUZIK – zvočni dogodek
V petek, 22. 5. 2026, ob 19.30 bo v Arboretumu Volčji Potok potekal zvočni dogodek AnimotMUZIK, kjer glasba nastaja v sozvočju z naravo. Večer se bo začel z ornitološkim vodstvom, ki ga bo vodila Alenka Bradač iz DOPPS, nato pa bo poslušanje ptic in prostora prešlo v umetniško zvočno izkušnjo. AnimotMUZIK temelji na medvrstni improvizaciji in naravno zvočno krajino doživlja kot skupno kompozicijo ljudi, živali in prostora. Večer vabi k drugačnemu doživljanju narave, zvoka in medvrstnih odnosov.
Hranjenje ptic
Pozimi hranjenje ptic praviloma ni ključno za njihovo ohranjanje, koristi pa se lahko pokažejo predvsem ob vremenskih ekstremih ali na degradiranih območjih. Če ptice hranimo, naj bo to pravilno in varno, s primerno hrano, čisto krmilnico ter dodajanjem hrane sproti, več pa tukaj.
Za ptice pevke so primerna: sončnična semena, proso, oves, semena buč in nesoljeni oreščki, za talno krmišče pa jabolka in plodovi avtohtonih grmovnic, medtem ko slana in začinjena hrana ter ostanki človeške hrane niso primerni. Hranjenje vodnih ptic je škodljivo, ker povečuje gostoto ptic, tekmovalnost, tveganje za bolezni ter poslabša kakovost vode in življenjski prostor. Nobenih ptic, ne pevk ne vodnih ptic, ne hranimo s kruhom; zakaj, je pojasnjeno tukaj.
Ptice v Arboretumu
Kanja
(Buteo buteo)
Kanja je naša najpogostejša ptica ujeda in ima svoj življenjski prostor v gozdovih z jasami, na travnikih, poljih in v gorskem svetu. Pogosto se klati po okolici in išče hrano, zato jo uvrščamo med ptice klateže. Odrasla žival je velika 46-58 cm. Gnezdi od marca do junija, gnezdo pa si naredi na drevesu. Ima 1 leglo na leto, v katerem izvali 2 do 3 jajca. V Arboretumu jo lahko vidite v Zgornjem rozariju, Zgornjem in Spodnjem angleškem parku, na Hujskem travniku, v Južnem parku in v gozdu.
Kukavica
(Cuculus canorus)
Kukavica je znana po oglašanju »ku-ku« in po svojih gnezditvenih posebnostih. Med majem in julijem znese do 20 jajc v gnezda drugih ptic pevk. Te jih potem hranijo in ob tem izgubijo ves svoj zarod. Odrasla kukavica doseže 32 do 36 cm. Na svojem gnezditvenem teritoriju je prisotna vse leto. V Arboretumu jo lahko zagledate v gozdu, ker ji kot življenjski prostor ustrezajo gozdovi in gozdni robovi.
Šoja
(Garrulus glandarius)
Šoja je ptica, ki je velika 32 do 35 cm. Živi v listnatih in mešanih gozdovih, sadovnjakih in parkih. Pozimi ostane pri nas, zato si pogosto pripravlja ozimnico v tleh, v votlih drevesih in na drugih skritih mestih. Prehranjuje se z mesom in rastlinsko hrano. Gnezdi od aprila do junija na drevesu, v katerem ima 1 leglo, v njem pa 4 do 7 jajc. V Arboretumu lahko šojo opazimo v vseh prostorskih enotah.
Črna žolna
(Dryocopus martius)
Črna žolna je naša največja žolna, saj je velika 40 do 46 cm. Prepoznamo jo po rdeči čepici na glavi, medtem ko je cela ptica čisto črna. Živi v svetlih iglastih in mešanih gozdovih, kjer si naredi gnezdo v drevesnem duplu. Med aprilom in junijem vanj znese 3 do 6 jajc. Ima 1 leglo letno. V Arboretumu jo lahko najdemo v Spodnjem angleškem parku in v gozdu.
Dlesk
(Coccothraustes coccothraustes)
Dlesk je ptič, ki ima zelo močan kljun, s katerim lahko tre zelo trda semena in koščice. Velik je 16 do 18 cm. Zanj so najljubši življenjski prostori listnati in mešani gozdovi, sadovnjaki, parki in vrtovi. Gnezdo zgradi na drevesu, v katerem ima 1 do 2 legli na leto in vsakem leglu 4 do 6 jajc. Dlesk je delna selivka, saj se del populacije pozimi odseli, del pa prezimi na območju, kjer čez poletje gnezdi. V Arboretumu ga lahko zagledamo v Parternem parku, Starem parku, Souvanovi loki in v Zgornjem rozariju.
Črnoglavka
(Sylvia atricapilla)
Črnoglavka je ptica vrabje velikosti, saj je velika 14 do 16 cm. Tako kot dlesk je tudi črnoglavka delna selivka, pri kateri se del populacije odseli čez zimo v severno Afriko, del pa ostane pri nas. Samci in samice se med seboj močno razlikujejo po obarvanosti glave in zatilja – samec ima črno pego na zatilju, samice pa so po celem telesu rjave. Gnezdo splete v živi meji ali v grmu, kjer ima 1 do 2 legli letno, v vsaki pa 4 do 5 jajc. Gnezdi od maja do avgusta v mešanih gozdovih, gozdnih robovih, parkih in vrtovih. V Arboretumu jo lahko zagledamo v Parternem parku, Starem parku, Souvanovi loki, Zgornjem angleškem parku in v Zgornjem rozariju.
Menišček
(Periparus ater)
Menišček je prvi in najmanjši predstavnik roda sinic, ki jih bomo predstavili. Velik je 10 do 12 cm in je manj živih barv. Živi v iglastih in mešanih gozdovih, parkih in vrtovih. Prezimi pri nas, zato je takrat reden gost krmilnic. V Arboretumu ga lahko opazimo v Parternem parku, Zgornjem rozariju, Zgornjem in Spodnjem angleškem parku, na Hujskem travniku in v gozdu. Gnezdi v duplih ali v gnezdilnicah od aprila do junija. Na leto ima 2 legli in v vsakem 6 do 10 jajc.
Skobec
(Accipiter nisus)
Skobec je majhna ujeda, velika 29 do 40 cm. Samica je večja od samca in ima razpon peruti do 80 cm. Po hrbtu je pepelnato siva, spodaj prečno progasta. Samec je po hrbtu modrikast, po prsih rjavkasto progast. Oba imata dolg rep in rumene noge s črnimi kremplji. Živi v gozdovih, kmetijski krajini, parkih in tudi v urbanem okolju. Hrani se predvsem z majhnimi pticami, ki jih spretno lovi med drevjem. V Arboretumu ga lahko opazimo na gozdnih robovih. Gnezdi na drevesih od marca do julija. Ima 1 leglo na leto in 4 do 6 jajc.
Škorec
(Sturnus vulgaris)
Škorčevo prebivališče so sadovnjaki, travniki, polja, listnati in mešani gozdovi, pogosto pa zaide v bližino ljudi. Zbira se v jate. Velik je 19 do 22 cm in ima značilne pikčaste vzorce po krilih. Majhen del škorcev preživi zimo v Sloveniji ob morju, večji del pa se odseli južneje v Sredozemlje. V Arboretumu ga zagledamo v Starem parku, Spodnjem angleškem parku, Južnem in Zahodnem parku in na Hujskem travniku. Gnezdi v duplih v starih drevesih in hišah ter v gnezdilnicah. Letno ima 2 legli in v njih 4 do 7 jajc.
Kmečka lastovka
(Hirundo rustica)
Kmečka lastovka je ptica, ki jo prepoznamo po značilnem škarjastem repu. Ljudje na podeželju z veseljem pozdravijo prve lastovke, ki se konec marca vrnejo s prezimovanja v Afriki. Pri nas lastovka živi v odprti obdelani krajini in v naseljih, najraje na kmetijah, kjer imajo živino. Gnezdi v hlevih in na stenah hiš med aprilom in junijem. V tem času vzredi 2 do 3 legla in v vsakem 4 do 6 mladičev. V Arboretumu jo lahko opazimo v Souvanovi loki, Južnem in Zahodnem parku. Velika je 17 do 21 cm.
Sraka
(Pica pica)
Sraka je poleg vrane ena najbolj pogostih ptic v Sloveniji. Velika je 40 do 51 cm in ima značilen dolg rep. Gnezdi od marca do junija v odprti krajini z drevjem in grmovjem ter v naseljih. Gnezdo naredi na drevesu ali v grmu, v katerem ima v 1 leglu 5 do 8 mladičev. V Arboretumu jo lahko zagledamo v Parternem parku, Zgornjem rozariju, na Hujskem travniku, v Južnem in Zahodnem parku. Navadila se je človeka in stvari v njegovem prebivališču. Včasih srake izzivajo domače mačke ali pa v svoja gnezda odnašajo svetleče predmete.
Siva vrana
(Corvus cornix)
Siva in črna vrana sta dve podvrsti znotraj iste vrste, vendar je siva pri nas pogostejša. Je opazna in velika ptica, ki meri 44 do 51 cm. Ima eno leglo letno. V gnezdu, ki ga zgradi na drevesu, v grmu ali na daljnovodu, vzgoji 4 do 6 mladičev. Njen življenjski prostor so polja z drevesi, travniki, gozdni robovi in naselja, kjer se je dobro prilagodila na človekovo bližino. Ker ji ustreza veliko različnih prebivališč, jo v Arboretumu vidimo v vseh prostorskih enotah.
Cikovt
(Turdus philomelos)
Cikovt je ptič malo manjši od kosa, saj je velik 20 do 22 cm. V Arboretumu ga vidimo v vseh prostorskih enotah, saj mu ustrezajo mešani gozdovi, gozdni robovi, parki in vrtovi. Cikovt je delna selivka, ker se del populacije čez zimo odseli, del pa preživi pri nas, kjer gnezdi. Gnezdo zgradi iz blata v drevesu ali grmu in med aprilom in julijem vzredi 2 legli. V vsakem znese 3 do 6 jajc. Kukavica mu podtika v gnezdo svoja jajca, vendar jih cikovt pogosto prepozna in odstrani.
Bela pastirica
(Motacilla alba)
Bela pastirica je drobna ptica z daljšim repom, ki pogosto zahaja v naselja, na vrtove in v sadovnjake, živi pa tudi na prodiščih ob rekah ter na poljih. Prehranjuje se z žuželkami. Tudi ona je delna selivka, saj se del populacije čez zimo odseli v Afriko, del pa ostane v Sloveniji. V Arboretumu so ji najbolj všeč Spodnji angleški park ter Južni in Zahodni park. Gnezdi na tleh na produ ali v stavbah od aprila do julija. Ima 2 do 3 legla na leto in v vsakem 4 do 6 jajc. Odrasle ptice so velike 16 do 19 cm.
Kvakač
(Nycticorax nycticorax)
Kvakač je srednje velika čaplja, velika 58 do 65 cm. Samec in samica sta enako obarvana. Po hrbtu sta temno sivomodrikasta, spodaj bela. V času gnezdenja imata podaljšana bela peresa na tilniku. Mladi osebki so rjavkasti s svetlejšimi lisami. Živi ob močvirjih, jezerih in drugih mirnih vodah z obrežnim drevjem in grmovjem. Hrani se z ribami, žabami in vodnimi žuželkami. Je selivka, ki prezimuje v Afriki in se k nam vrača aprila. Gnezdi v kolonijah na drevesih, pogosto skupaj z drugimi čapljami. Ima 1 leglo na leto in 3 do 5 jajc. Populacija v Evropi upada predvsem zaradi izsuševanja mokrišč in izgube primernega življenjskega prostora.
Siva čaplja
(Ardea cinerea)
Siva čaplja je ena največjih ptic pri nas, saj meri 84 do 102 cm. Ima zelo dolg vrat, ki ga med letom ukrivi v obliki črke S. Vztrajno širi svoj življenjski prostor in se uspešno prilagaja življenju ob človeku. Živi ob jezerih, rekah, močvirjih in na travnikih. V Arboretumu jo najdemo ob Jezeru rdečega javorja, Velikem jezeru in jezeru Otočec. Je klateška ptica in se stalno seli, ko išče boljšo hrano. Gnezdi v kolonijah med marcem in septembrom. Gnezdo si naredi na drevesu. Ima 1 leglo na leto in 4 do 6 jajc.
Raca mlakarica
(Anas platyrhynchos)
Mlakarica je naša najpogostejša raca. Pogosto gnezdi v bližini naših prebivališč. Živi ob stoječih in tekočih vodah. Velika je 50 do 60 cm. Samec in samica sta drugačnih barv. Samec ima v paritvenem obdobju izrazito zeleno glavo, samica pa je bolj enotna rjava. V Arboretumu jo je mogoče opazovati celo leto na vseh petih jezerih. Gnezdi na tleh med marcem in julijem, ima 1 leglo v letu in izleže 8 do 13 jajc.
Vodomec
(Alcedo atthis)
Vodomec je majhna ptica, velika 17 do 19 cm. Samec in samica sta podobno obarvana. Po hrbtu sta turkizno modra, spodaj rjavordeča, z belim grlom. Ločita se po kljunu, samica ima spodaj rdečkast pridih, samec pa povsem črn kljun. Živi ob čistih potokih, rekah in stoječih vodah z zaraščenimi bregovi. Hrani se predvsem z manjšimi ribami, pa tudi z vodnimi žuželkami in paglavci. Pogosto ga vidimo, kako nizko nad vodo hitro preleti ali z veje strmoglavi po plen. V Arboretumu se zadržuje ob jezerih in vodotokih. Gnezdi v rovu, ki ga izkoplje v peščeni breg. Ima 1 do 2 legli na leto in 6 do 8 jajc. V Evropi spada med ranljive vrste zaradi onesnaževanja voda in uničevanja naravnih bregov.
Dolgorepka
(Aegithalos caudatus)
Dolgorepka je dobila ime po svojem zelo dolgem repu. Je ena naših najmanjših ptic, saj je velika 13 do 15 cm. Ustrezajo ji vse prostorske enote v Arboretumu, ker je dolgorepka vrsta listnatih in mešanih gozdov, parkov ter vrtov z živimi mejami. Pozimi je v krmilnicah ne opazimo, ker se prehranjuje z žuželkami. Gnezdi na drevesu ali v grmovju med marcem in julijem. Ima 1 leglo v letu, v njem pa 7 do 13 jajc.
Močvirska sinica
(Poecile palustris)
Močvirska sinica je manjša od velike sinice in meri 11 do 13 cm. Gnezdi v duplih ali gnezdilnicah med aprilom in julijem. Ima 1 do 2 legli letno in v vsakem 6 do 9 jajc. Njen življenjski prostor so listnati in mešani gozdovi, parki, vrtovi in loke, zato jo v Arboretumu najdemo v Parternem parku, Starem parku, Souvanovi loki in na Hujskem travniku. Je ptica stalnica. Njeno ime je zavajajoče, saj ima rada tako mokre kot suhe gozdove in travnate površine.
Velika sinica
(Parus major)
Velika sinica je vrsta, ki jo dobro poznamo iz zimskih krmilnic. Njeno rumeno črno telo je opazno. Ne boji se človekove bližine, zato je dobro poznana tudi otrokom. Je naša največja sinica in meri 14 do 16 cm. Njen življenjski prostor so gozdovi, naselja, parki, vrtovi in sadovnjaki. V Arboretumu jo najdemo v vseh prostorskih enotah. Gnezdi med marcem in julijem, na leto ima 1 do 3 legla, v leglu ima 6 do 12 jajc, gnezdo pa postavi v dupla ali v gnezdilnice.
Plavček
(Cyanistes caeruleus)
Plavček sodi med naše najmanjše sinice, saj je velik 10 do 12 cm. Je zelo okretna in živahna ptica, ki jo redko opazimo, da pri miru sedi na vejici. Plavček je izredno uspešen lovec listnih uši. V Arboretumu ga najdemo v vseh prostorskih enotah, saj živi v listnatih in mešanih gozdovih, parkih, vrtovih in sadovnjakih. Gnezdi med aprilom in julijem na vejah dreves, v duplih ali gnezdilnicah. Ima 1 do 2 legli na leto in 7 do 13 jajc.
Brglez
(Sitta europaea)
Brglez je ptica stalnica. V Arboretumu ga lahko opazimo v vseh prostorskih enotah, saj mu ustrezajo tako gozdovi kot tudi parki, vrtovi in sadovnjaki. Gnezdi v drevesnih duplih. Je tudi zelo okreten plezalec, njegova posebnost pa je, da pleza po deblu z glavo navzdol. Za svoje 1 leglo skrbi med aprilom in junijem ter izvali 5 do 8 jajc. Odrasle ptice dosežejo 12 do 15 cm.
Ščinkavec
(Fringilla coelebs)
Ščinkavec je splošno razširjena ptica in v Sloveniji tudi zelo pogosta. Njegov življenjski prostor so gozdovi, sadovnjaki, parki in vrtovi, zato ga tudi v Arboretumu najdemo v vseh prostorskih enotah. Samci in samice se po barvi močno razlikujejo. Samci so privlačnih barv (sive, modre, rdeče), samice pa imajo varovalno rjavo barvo. Ščinkavec gnezda izdeluje na drevesih ali v grmovju blizu tal. Med aprilom in julijem ima 2 legli in v njih 4 do 6 jajc.
Zelenec
(Chloris chloris)
Zelenec je ptič iz družine liščkov, velik 14 do 16 cm. Pogost je v vseh prostorskih enotah Arboretuma, živi pa v sadovnjakih, parkih, vrtovih, gozdnih robovih in v mestih. Gnezdi med aprilom in avgustom v gostem drevesu ali grmu. Na leto ima 2 legli in v vsakem 4 do 6 jajc. Pri nas ostane tudi čez zimo, takrat pa pokaže svoj tekmovalni značaj. Zelenci združeni v jate zasedejo celotno krmilnico in drugih ptic ne spustijo k hrani.
Lišček
(Carduelis carduelis)
Lišček je ptič velik 12 do 15 cm. Gnezdi med aprilom in majem v krošnjah dreves. Ima 2 legli v enem letu in 4 do 6 jajc v vsakem leglu. Njegov življenjski prostor so sadovnjaki, parki, vrtovi, polja in gozdovi. V Arboretumu ga najdemo v Parternem parku, Souvanovi loki, Spodnjem angleškem parku in v Južnem parku. Lišček je delna selivka, ker se del populacije pred zimo umakne v toplejše kraje, del pa jo preživi pri nas. Pozimi ga pogosto opazimo v krmilnicah, kjer je reden gost.
Taščica
(Erithacus rubecula)
Taščica je majhna ptica (12 do 14 cm). Ima značilen oranžen trebušček in velike črne oči. Samci pogumno ščitijo svoje ozemlje. Pogosto se spopadejo s svojo podobo, ko jo zagledajo v ogledalu avtomobilov. V Arboretumu živi v vseh prostorskih enotah, saj ima rada listnate in mešane gozdove, gozdne robove, naselja, parke in vrtove. Gnezdi na tleh med aprilom in julijem. Letno poskrbi za 2 legli, v vsakem vali 5 do 7 jajc. Pozimi se naše taščice odselijo na jug, k nam pa pridejo druge taščice s severne Evrope.
Kos
(Turdus merula)
Kos je ptič, kjer samca prepoznamo po črnem telesu in rumenem kljunu, samica pa je cela rjava. Kos je zelo dober in vztrajen pevec, saj se spomladi začne oglašati že ob zori, konča pa šele okrog poldneva. V Arboretumu je kos pogost in zato ga lahko opazimo v vseh prostorskih enotah. Življenjski prostor najde v gozdovih, naseljih, sadovnjakih, parkih, grmovjih in na stavbah. Gnezdi v drevju, grmovju ali na stavbah, med marcem in julijem. Na leto ima 2 do 3 legla, v vsakem 3 do 6 jajc. Odrasla žival meri 23 do 29 cm.
Veliki detel
(Dendrocopos major)
Veliki detel je najpogostejši detel v Sloveniji. Je tudi naš največji detel, saj doseže 23 do 26 cm. V maju in juniju gnezdi v drevesnem duplu, ki si ga sam izdolbe. Ima 1 leglo na leto in vali 5 do 7 jajc. Vse leto ostaja pri nas, in sicer v gozdovih, sadovnjakih, parkih in vrtovih. V Arboretumu ga najdemo v Parternem parku, Souvanovi loki, Spodnjem angleškem parku, na Hujskem travniku in v gozdu.
Domači vrabec
(Passer domesticus)
Domači vrabec je ptica stalnica, ki ga lahko v vseh mesecih leta opazimo v naseljih po Sloveniji, v Arboretumu pa v Parternem parku in Souvanovi loki. Gnezdi med marcem in avgustom. V enem letu ima lahko 2 do 4 legla, v gnezdu pa naenkrat 4 do 6 jajc. Gnezdo si naredi pod strehami, v luknjah v zidovih in v gnezdilnicah. Samec in samica se razlikujeta. Samec ima bele ličnice, sivo kapo in črn podbradek. Samica je bolj enotnih barv. Vrabec je velik 14 do 16 cm.
