V petek, 20. marca 2026, je v Portorožu potekal mednarodni strokovni posvet Upravljanje s parki v službi turizma, namenjen strokovnjakom s področja krajinske arhitekture, arhitekture, vrtnarstva in turizma.

Posvet je izpostavil parke kot ključne nosilce identitete prostora, kulturne dediščine in kakovostne turistične izkušnje. Skozi primere dobrih praks iz različnih evropskih okolij so predavatelji predstavili, kako lahko premišljeno upravljanje parkov prispeva k trajnostnemu razvoju, večji odpornosti prostora ter privlačnosti destinacij.

Udeleženci mednarodnega strokovnega posveta Upravljanje s parki v službi turizma med predavanjem v konferenčni dvorani v Portorožu

Manuel Rosin iz Italije je predstavil primer parka Goriškega gradu, kjer naravno zasnovane zasaditve preoblikujejo zgodovinski prostor v odporen in živ ekosistem. Poudaril je, da takšne zasaditve niso le estetski element, temveč funkcionalna infrastruktura z vplivom na javno zdravje, okolje in kulturni turizem. Mag. Darja Pergovnik iz Slovenije se je osredotočila na vlogo vegetacije v Plečnikovih ureditvah odprtega prostora ter na konservatorske izzive njihovega ohranjanja. Izpostavila je vprašanja upravljanja, odstranjevanja in nadomeščanja vegetacije ter pomen teh prostorov za sodobno urbano okolje in turizem.

Sodelujoči na okrogli mizi mednarodnega strokovnega posveta Upravljanje s parki v službi turizma v Portorožu

Petar Banda iz Hrvaške je predstavil razvoj in pomen zelenih površin v Opatiji kot ključni element identitete mesta. Poudaril je neprekinjeno tradicijo vzdrževanja ter projekt Angiolina kot primer revitalizacije kulturne dediščine in oblikovanja nove trajnostne turistične ponudbe.
Heiko Hübscher iz Nemčije je prikazal uspešno prenovo in upravljanje rozarija Zweibrücken, ki je ponovno postal pomembno kulturno in turistično središče. Izpostavil je pomen dolgoročnega upravljanja, novega programskega pristopa ter povezovanja vrta z obiskovalci. Kaja Šprljan Bušić in Ines Hrdalo iz Hrvaške sta predstavili koncept naravne inteligence v oblikovanju prostora, ki temelji na razumevanju naravnih procesov in večfunkcionalnosti elementov. Poudarili sta povezavo med trajnostjo, estetiko in družbeno vrednostjo prostora ter vlogo takšnega pristopa v sodobnem urbanem razvoju.

Posvet se je zaključil z živahno razpravo, ki jo je vodil moderator posveta Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.

Dogodek so organizirali Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, Občina Piran in Arboretum Volčji Potok.