V Arboretumu Volčji Potok z veseljem podpiramo povezovanje narave, znanosti in izobraževanja. Na prošnjo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani smo v raziskovalne namene podarili dva lotosova lista. Ob tej priložnosti predstavljamo tudi izjemne lastnosti njihove površine, zaradi katerih je lotosov list pravi mojster samočiščenja.
Čeprav največ občudovanja navadno pritegne čudoviti cvet lotosa, je njegov list prava mojstrovina narave. Na prvi pogled je videti povsem navaden, v resnici pa skriva eno najbolj izjemnih površin v rastlinskem svetu. Površina lotosovega lista je superhidrofobna, kar pomeni, da vodo zelo močno odbija. Vodne kapljice na njej oblikujejo skoraj popolne kroglice, ki se že ob rahlem nagibu lista odkotalijo z njegove površine. Pri tem s seboj odnesejo tudi prašne delce, pelod in drugo umazanijo, zato list ostaja čist. Temu pojavu pravimo samočistilni učinek oziroma lotosov efekt.
Skrivnost tega pojava se skriva v posebni zgradbi površine lista. Ta ni gladka, ampak je prekrita z mikrometrskimi izboklinami, imenovanimi papile. Njihovo površino prekrivajo še nanometrsko majhni voščeni kristali. Ta večnivojska mikro- in nanostruktura skupaj z voščeno kemijsko sestavo povzroči, da se med listom in vodno kapljico ujame tanka plast zraka. Voda se zato lista dotika le na zelo majhnem delu površine, kar ji omogoča, da po listu skoraj brez trenja zdrsne in pri tem odstrani tudi nečistoče.
Takšna površina rastlini prinaša številne prednosti. Čist list bolje sprejema sončno svetlobo, učinkoviteje opravlja fotosintezo ter je manj dovzeten za razvoj mikroorganizmov in gliv, ki za rast potrebujejo vlago.
Lotosov efekt že desetletja navdihuje raziskovalce in inženirje pri razvoju novih materialov. Po njegovem zgledu nastajajo samočistilne fasade in strešne kritine, premazi za steklo, ki odbijajo vodo in umazanijo, tekstil, odporen proti močenju, ter številne druge površine, ki ostanejo čiste dlje časa. Lotos je tako lep primer, kako lahko narava navdihuje sodobne tehnološke rešitve.
Sodelovanje med Arboretumom Volčji Potok in Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani tako lepo kaže, kako lahko narava, znanost in izobraževanje skupaj odpirajo prostor za nova spoznanja, ustvarjalnost in razvoj prihodnjih rešitev.
Avtorica besedila:
dr. Lucija Čoga
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Struktura površine lotosovega lista, zajeta z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Slike so nastale med poletnim raziskovalnim taborom na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Avtor slike: Lucija Čoga
Ob naslednjem obisku Arboretuma Volčji Potok obiščite Jezero rdečega javorja, kjer raste lotos. Med občudovanjem njegovih elegantnih cvetov ne pozabite pogledati tudi izjemnih listov.
