Ko se poletno sonce dvigne nad vodno gladino, se začnejo počasi odpirati tudi cvetovi lokvanjev. Te vodne rastline iz družine lokvanjevk (Nymphaeaceae) so s koreniko pritrjene v tla, njihovi bleščeči listi in elegantni cvetovi pa plavajo na vodni površini. Cvetijo od junija do septembra, v Arboretumu Volčji Potok pa jih lahko občudujete v bazenčku pri Pristavi ter v jezerih Otočec in Bele magnolije.
Cvetovi in listi rastejo na koncu čvrstih, prožnih stebel, ki pri nekaterih vrstah dosežejo tudi tri metre dolžine. Cvetovi lokvanjev so še posebej skrivnostni, saj se zjutraj odpirajo počasi, okoli poldneva pokažejo svojo najlepšo podobo, proti večeru pa se ponovno zaprejo in se nekoliko potopijo pod gladino. To je prilagoditev na opraševalce, saj so žuželke najaktivnejše v toplem delu dneva. V dežju ali močnem vetru ostanejo cvetovi zaprti, da zaščitijo občutljive prašnike in brazdo. Po cvetenju plod pogosto dozori pod vodno gladino, semena pa se nato razširjajo po vodi.
Listi so skoraj okrogle oblike. Njihova voskasta, bleščeča zgornja površina odbija dežne kaplje, zato voda z njih hitro spolzi. Posebnost lokvanjev je, da imajo listne reže na zgornji strani listov, ker spodnja stran lista leži na vodi in bi rastlina tam težko izmenjevala pline z zrakom.
Majhni otoki življenja
Lokvanjevi listi niso pomembni le za rastlino samo, temveč tudi za številne živalske vrste. Vodni polži se na njih pasejo in odlagajo jajčeca. Žabe na listih počivajo ali pa skrite pod njimi prežijo na žuželke. V senci velikih listov se zadržujejo mladice rib, številne vodne žuželke pa tam najdejo zavetje pred plenilci. Med lokvanji rade poiščejo mirno zavetje tudi race, ki se med gostimi listi spočijejo ali iščejo hrano. Senca, ki jo ustvarjajo listi, poleti ohlaja vodo in zmanjšuje razraščanje alg, zato lokvanji pomembno prispevajo k zdravemu vodnemu ekosistemu.
Lokvanj ali lotos?
Lokvanje pogosto zamenjujemo z lotosi, vendar gre za dve različni skupini rastlin. Najlažje ju ločimo po listih in cvetovih. Lokvanjevi listi plavajo na vodni gladini in imajo značilno zarezo, kjer se listni pecelj pripenja na list. Tudi cvetovi večinoma ležijo tik nad gladino ali na njej.
Lotosi pa imajo liste brez zareze, ki jih nosijo dolga stebla visoko nad vodno površino. Tudi njihovi veliki cvetovi se dvigajo nad gladino. Posebnost lotosa so tudi plodovi, ki spominjajo na zalivalko z vdelanimi semeni. Čeprav sta si rastlini na prvi pogled podobni, nista bližnji sorodnici.
Lokvanji
Lokvanjev cvet
Lotosi
Lotosov cvet
Rastlina z dolgo zgodovino
V preteklosti so ljudje lokvanjeve korenike uporabljali za kuho in peko. Korenika vsebuje veliko škroba, glukoze, taninov in alkaloidov, zato je užitna le po ustrezni toplotni obdelavi. Posušene in zmlete korenike so nekoč dodajali moki za peko kruha, popražena semena pa so uporabljali kot kavni nadomestek.
Lokvanji že stoletja navdihujejo umetnike in simbolizirajo mir, čistost ter lepoto vodne krajine. Zaradi svoje elegance so nepogrešljiv del parkovnih ribnikov po vsem svetu.
Varujmo njihove življenjske prostore
Beli lokvanj (Nymphaea alba) je naša domorodna vrsta, ki uspeva v stoječih in počasi tekočih vodah. Zaradi izsuševanja mokrišč, urejanja vodotokov in nabiranja cvetov je njegov naravni življenjski prostor vse redkejši, zato je v Sloveniji uvrščen kot ranljiva rastlinska vrsta na rdeči seznam ogroženih semenk in praprotnic.
Občudujmo njegove cvetove tam, kjer rastejo, saj bodo le tako lahko razveseljevali tudi prihodnje generacije.
Obiščite lokvanje v Arboretumu
Sprehodite se do jezer Arboretuma in si od blizu oglejte cvetoče lokvanje. Njihovi nežni cvetovi, bleščeči listi in mirna vodna gladina ustvarjajo prizore, ki se iz dneva v dan spreminjajo. Med sprehodom boste morda opazili tudi bogato življenje, ki ga lokvanji omogočajo številnim vodnim prebivalcem.
Če vas zanima, kako se lokvanji razlikujejo od lotosov, obiščite tudi jezero Rdečega javorja, kjer rastejo lotosi. Ob vodi se razkriva živahen naravni svet, hkrati pa tudi številni kotički za počitek in umirjeno doživljanje parka.
Več zanimivega branja:
