Arboretum Volčji Potok poznamo kot prostor dreves, cvetja, prijetnih sprehodov in doživetij v naravi. Manj znana, a nič manj pomembna, je njegova vloga pri ohranjanju rastlinske raznovrstnosti. V njegovi zbirki so tudi vrste, ki so na svojih naravnih rastiščih ogrožene in jim lahko v prihodnosti grozi celo izumrtje.
Arboretum Volčji Potok sodeluje tudi v mednarodni raziskavi, ki jo vodi Botanični vrt Univerze v Cambridgeu. Raziskovalci proučujejo, v kolikšni meri botanični vrtovi po svetu v svojih živih zbirkah ohranjajo globalno ogrožene rastlinske vrste in koliko osebkov posameznih vrst imajo.
V okviru raziskave so s pomočjo podatkovne zbirke BGCI PlantSearch za posamezne botanične vrtove pripravili sezname globalno ogroženih rastlinskih vrst s Svetovnega rdečega seznama IUCN.
Takšen seznam je prejel tudi Arboretum Volčji Potok. Raziskovalci so Arboretum prosili, naj preveri, katere od navedenih vrst dejansko rastejo v njegovi zbirki, navede število osebkov ter dopiše morebitne druge globalno ogrožene vrste, ki na seznamu niso bile vključene.
Arboretum ima 31 od 32 vrst s seznama
Pregled zbirke je pokazal izjemen rezultat. V Arboretumu Volčji Potok raste kar 31 od 32 vrst s prejetega seznama. V zbirki ni le japonske smreke (Picea polita). Med potrjenimi vrstami je pet kritično ogroženih, trinajst ogroženih in trinajst ranljivih. V Arboretumu raste skupno 220 osebkov teh globalno ogroženih vrst s seznama.
Med svetovno ogroženimi vrstami tudi živi fosili in drevesa z neverjetnimi zgodbami
V Arboretumu Volčji Potok rastejo tudi rastline z izjemno dolgo zgodovino, ki so preživele velike spremembe na Zemlji, danes pa so na svojih naravnih rastiščih vse bolj ogrožene. Med njimi so vrste, ki so jih znanstveniki dolgo poznali le po fosilih, in take, ki jih srečujemo v parkih, pa so vendarle uvrščene med ranljive ali ogrožene.
Med najbolj izjemnimi drevesi je volemija (Wollemia nobilis), ena najredkejših drevesnih vrst na svetu. Odkrili so jo šele leta 1994 v odročnih soteskah narodnega parka Wollemi v Avstraliji, potem ko so jo desetletja poznali le po fosilnih ostankih. Zaradi njenega starodavnega izvora jo pogosto imenujejo živi fosil.
Podobno zgodbo skriva metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides). Znanstveniki so jo sprva poznali le kot fosil, žive primerke pa so sredi 20. stoletja ponovno odkrili na Kitajskem.
Med najstarejše danes živeče drevesne vrste sodi tudi dvokrpi ginko (Ginkgo biloba), katerega rod ima več kot 200 milijonov let dolgo evolucijsko zgodovino. Od leta 2021 je tudi ginko uvrščen na Svetovni rdeči seznam IUCN kot ogrožena vrsta, saj so njegove naravne populacije zelo redke.
Med bolj nenavadnimi vrstami je davidija (Davidia involucrata), ki med cvetenjem nad vsakim cvetom razvije velika bela ovršna lista, podobna visečim robčkom.
Mnoge obiskovalce bo presenetilo, da je med ranljivimi vrstami na Svetovnem rdečem seznamu IUCN tudi navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), ki ga poznamo iz parkov in drevoredov po vsej Sloveniji. Čeprav se zdi pogost, njegove naravne populacije ogrožajo bolezni, škodljivci in izguba naravnih rastišč.
Kje v Arboretumu rastejo predstavljena drevesa, lahko preverite v Digitalni zbirki drevnine. V iskalnik vpišite slovensko ali znanstveno ime vrste ter si oglejte njene fotografije in natančno lokacijo v parku. Morda bo prav iskanje teh dreves navdih za vaš naslednji sprehod po Arboretumu.
Zakaj so zbirke botaničnih vrtov pomembne?
Botanični vrtovi z gojenjem ogroženih rastlin pomembno prispevajo k njihovemu ohranjanju. V skrbno vodenih in dokumentiranih zbirkah lahko ohranjajo rastline, katerih naravne populacije zaradi izgube življenjskega prostora, podnebnih sprememb, bolezni ali drugih dejavnikov hitro upadajo.
Če bi posamezna vrsta v naravi močno nazadovala ali celo izginila, lahko rastline, semena in drugi rastlinski material iz botaničnih zbirk pomagajo ohraniti njen genski zapis. Takšne zbirke so lahko pomembne tudi pri razmnoževanju vrste, raziskavah in morebitnem ponovnem naseljevanju na ustrezna naravna rastišča.
Pomembno je, da ista ogrožena vrsta ne raste le v enem botaničnem vrtu, temveč v več zbirkah po svetu. Tako nastane mednarodna varstvena mreža, ki zmanjšuje tveganje, da bi dragocen rastlinski material izgubili zaradi bolezni, vremenskih ujm ali drugih nepredvidenih dogodkov na eni sami lokaciji.
Rezultati pregleda potrjujejo, da zbirka Arboretuma Volčji Potok ni pomembna le zaradi svoje lepote in izobraževalne vrednosti. Je tudi del svetovne mreže botaničnih vrtov, ki s strokovnim zbiranjem, dokumentiranjem, raziskovanjem in gojenjem rastlin prispevajo k ohranjanju svetovne rastlinske raznovrstnosti.
