Po julijski izvedbi s cvetlicami so septembra v ospredje stopila drevesa. Cvetlični orkester je tako znova zazvenel drugače, del njegove zgodbe pa v Arboretumu ostaja tudi po dogodku – ob črni jelši, ki obiskovalce preseneča z vedno drugačno zvočno podobo.
V Arboretumu Volčji Potok je 19. septembra še drugič zazvenel Cvetlični orkester, umetniški projekt Mihe Godca, ki naravo razkriva na nekoliko drugačen način – tudi skozi zvok.
Po julijski premieri, ko so bile v ospredju predvsem cvetlice, so septembra glavno vlogo prevzela drevesa: gledičija, javor in breza. Njihova električna aktivnost je praviloma bolj umirjena kot pri cvetlicah, prav nepredvidljivost pa je pomemben del projekta.
»Signalov je lahko veliko ali malo, spreminjajo pa se lahko tudi med samo izvedbo. Prav ta mera nepredvidljivosti je vedno del nastopa,« pojasnjuje Godec.
Narava, ki jo lahko tudi slišimo
Pri biosonifikaciji ne poslušamo dobesednega »glasu« rastline. Elektrode zaznavajo spremembe njene električne aktivnosti, podatki pa se s pomočjo tehnologije in umetniške interpretacije v realnem času pretvarjajo v zvok.
Septembrsko raziskovanje zvoka se je razširilo tudi v okolico. Sašo Puckovski (Noitu) se je posvetil bioakustiki ter zvokom in vibracijam, ki so že prisotni v naravi – od zvoka, ki ga zaznavajo klasični mikrofoni, do vibracij v tleh, ki jih beležijo geofoni.
Program so dopolnile delavnice Nastje Ambrožič, nastop UKI in ambientalna svetlobna postavitev. Narava, zvok, svetloba in umetnost so tako za en večer ustvarili nekoliko drugačno izkušnjo Arboretuma.
Cvetlični orkester ostaja – prisluhnite črni jelši
Če ste septembrski dogodek zamudili, lahko del Cvetličnega orkestra doživite tudi ob svojem naslednjem obisku Arboretuma.
Ob črni jelši namreč ostaja stalna zvočna instalacija. Elektrodi zaznavata spremembe električne aktivnosti v drevesu, podatki pa se sproti pretvarjajo v zvok. Instalacija torej ne predvaja posnetka – dogajanje spremlja v realnem času.
In prav zato črna jelša ne zveni vedno enako.
Njena električna aktivnost se spreminja skozi dan, iz dneva v dan in skozi letne čase. Obiskovalci, ki se k njej vračajo, tako ob različnih obiskih opažajo različne zvočne podobe.
V posebej urejenem prostoru ob drevesu se lahko ustavite, uležete in za nekaj trenutkov samo poslušate. Morda bo ob vašem naslednjem obisku zvenelo povsem drugače.
Vzemite si čas … in prisluhnite.
