Ali lahko poslušamo drevo? Kaj bi slišali, če bi lahko prisluhnili procesom, ki ves čas potekajo v živem drevesu?
Zvočna instalacija SONUS ALNI: Zvok črne jelše obiskovalcem Arboretuma Volčji Potok omogoča, da drobne spremembe v živem drevesu doživijo kot zvok. Instalacija umetnika Mihe Godca je povezana s črno jelšo in se v živo odziva na izmerjene spremembe njenih električnih lastnosti.
Zvok, ki ga slišimo, ni posnet in ni vedno enak. Ves čas se spreminja. Nanj vplivajo razmere v okolju, izmerjene spremembe na drevesu in način, kako umetniški sistem podatke oblikuje v zvočno krajino.
Drevo → senzor → podatki → umetniški sistem → zvok → doživetje obiskovalca
Kako drevo postane zvok?
V rastlinskih celicah potekajo električni in kemični procesi. Senzorji, nameščeni na drevesu, zaznavajo drobne spremembe njegovih električnih lastnosti med dvema točkama na površini.
Naprava meritve sproti pretvarja v višino, trajanje, gostoto in druge lastnosti zvoka. Takšno pretvarjanje bioloških podatkov v zvok imenujemo biosonifikacija.
Pri tem ne poslušamo neposrednega »glasu drevesa«, temveč umetniški prevod njegovih merljivih sprememb. SONUS ALNI tako vzpostavlja povezavo med živim organizmom, meritvami, tehnologijo in umetniško interpretacijo.
Prisluhnite črni jelši
Zvočna instalacija SONUS ALNI se nahaja na koncu drevoreda, blizu vhoda v francoski vrt.
SONUS ALNI nas vabi, da drevo doživimo drugače. Ne le kot del krajine, ki ga opazujemo z očmi, temveč kot živ organizem, v katerem se ves čas odvijajo procesi, ki jih običajno ne moremo zaznati.
Ker se zvok nenehno spreminja, je vsako poslušanje drugačno. Udobno se namestite na leseni klopi ob drevesu, prisluhnite in odkrijte, kakšen je zvok črne jelše prav danes.
Črna jelša, drevo ob vodi
V Sloveniji v naravi uspevajo tri vrste jelš, med katerimi je najpogostejša črna jelša (Alnus glutinosa). Raste predvsem na vlažnih tleh ob potokih, rekah in močvirjih. Njene korenine utrjujejo bregove, zato jo uporabljajo tudi za ozelenjevanje brežin in oblikovanje zaščitnih pasov pred prahom, hrupom in vetrom.
Ime naj bi dobila po temnem lubju, s katerim so nekoč volno barvali na črno. Iz njenih olesenelih soplodij so izdelovali tudi obstojno črno črnilo. Zanimivo je, da se njen les ob poškodbi obarva rdečkasto oranžno. Včasih so pravili, da jelšo boli in da krvavi, danes pa vemo, da je obarvanje posledica oksidacije celičnega soka.
Ali ste vedeli?
Jelšev les je lahek, mehak in preprost za obdelavo, pod vodo pa je zelo obstojen. Ljudje so ga kot gradbeni material uporabljali že v prazgodovini. V ostalinah najstarejših stavb na Ljubljanskem barju iz časa koliščarjev so odkrili veliko jelševega lesa. Analize najdb z Resnikovega prekopa so pokazale, da uporabljeni les izvira iz jelše, ki je rasla pred približno 5700 leti.
Obstojnost jelševega lesa pod vodo so izkoristili tudi pri gradnji Benetk. Del starega mestnega jedra stoji na hrastovih in jelševih pilotih, jelšev les pa podpira tudi znameniti most Rialto.
V Arboretumu Volčji Potok raste veliko črnih jelš. Opazimo jih ob potokih, Velikem jezeru, Jezeru bele magnolije in jezeru Otočec. Številne prepoznamo po značilni mnogodebelni rasti. Jeseni, ko listja ni več na vejah, postanejo dobro vidne tudi viseče mačice značilne vijoličaste barve.
Več o tem zanimivem drevesu, njegovi značilni krošnji, uporabi lesa in sodelovanju z mikroorganizmi lahko preberete v obširnejšem o Črni jelši.
Od zvoka enega drevesa do Cvetličnega orkestra
Zgodbo povezovanja rastlin, zvoka, umetnosti in tehnologije v Arboretumu razvijamo tudi z dogodkom Cvetlični orkester.
Julija smo v Arboretumu rastlinam prvič prisluhnili na nov način. Na prvem Cvetličnem orkestru so se bioelektrični signali živih rastlin s pomočjo senzorjev in sodobne tehnologije v realnem času spreminjali v zvok. Pod Indonezijskim paviljonom so se zvok, svetloba, narava in tehnologija povezali v posebno večerno doživetje, v katerem so rastline postale soustvarjalke zvočne krajine.
Cvetlični orkester se v Arboretum vrača 19. septembra 2026.
Tokrat bo znova zazvenel pod taktirko Mihe Godca ter obiskovalcem ponudil novo zvočno in svetlobno doživetje z jesenskim pridihom.
Vsaka izvedba je edinstvena, saj jo oblikujejo rastline, letni čas, okolje in umetnik. Če ste radovedni, kako zveni Cvetlični orkester, si oglejte posnetek nastopa Mihe Godca s prvega julijskega dogodka v Arboretumu Volčji Potok.
Rezervirajte si 19. september za večerni obisk Arboretuma in ponovno prisluhnite rastlinam.
SONUS ALNI: Zvok črne jelše
Zvočna instalacija
Avtor: Miha Godec
Naročnik: Arboretum Volčji Potok
Produkcija: Artevida
Kreativni vodja projekta: Miha Kačič
