Maja na obronkih domačih gozdov zacveti brogovita (Viburnum opulus) – grm, ki zraste pet metrov visoko. Njena socvetja kot bele nevestice okrasijo gozdni rob. Od blizu so socvetja še posebej zanimiva, saj jih na zunanjem robu sestavlja pas večjih cvetov v katerih ni ne prašnikov ne pestiča. Iz teh zagotovo ne bo plodov, namenjeni so le privabljanju opraševalcev. V sredini socvetja so manjši plodni cvetovi, iz katerih se po oprašitvi razvijejo rdeče jagode. Zobajo jih rade ptice, toda če je drugih priboljškov v naravi dovolj, lahko rdeče jagode na grmu ostanejo vse do pomladi. Jagode so ljudem strupene, zato jih je treba pred uživanjem toplotno obdelati.

Za tiste, ki v svojem vrtu nimate veliko prostora, poiščite sorti ‘Compactum’ in ‘Nanum’. Prva zraste v višino in širino do metra in pol, druga le 60 centimetrov. Cvetovi na teh rastlinah ne bodo tako številni, vendar bo v jesenskem času listje zasijalo v škrlatno rdeči barvi.
V vrt pogosto sadimo sorto brogovite, ki jo imenujemo snežna kepa. Ta brogovita nima drobnih plodnih cvetov v sredini. Vsi cvetovi so veliki, sterilni in sestavljajo kroglaste bele kepe. Vrtnarji jo označujejo s sortnim imenom ‘Roseum’ včasih pa tudi z imenom ‘Sterile’. Že ime nam pove, da bomo plodove zaman čakali. Grm zraste do 4 metre visoko, vendar gospodinje rade namenijo del vrta tej rastlini, saj se s snežnih kep v vetru sproščajo posamezni cvetovi, ki kot drobne snežinke pobelijo vrtno zelenje.

Sedaj je primeren čas za sajenje brogovit. Izberite sadike v loncih in poleti poskrbite, da jih večkrat izdatno zalijete. Omenjene sorte so na voljo v obeh vrtnih centrih Arboretuma. Lepo vabljeni!

Brogovita z obronka gozda

Viburnum opulus

Snežna kepa - cvet in listje

Viburnum opulus ‘Sterile’

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.