Vabljeni v svet dinozavrov v Arboretumu Volčji Potok
Na rjovenje dinozavrov smo se v Arboretumu že navadili in tudi letos vas bodo poleg sezonskega cvetja pozdravljali strašni dinozavri. Dinomaniji ni videti konca in moramo priznati, da se mogočni dinozavri v našem parku prav dobro počutijo. Ste mislili, da vas ne morejo več presenetiti in da o dinozavrih že vse veste? Sto milijonov let kraljevanja na zemlji je zavidljiva dolga doba, zato smo prepričani, da vas bodo tudi tokrat presenetili. Prepričajte se na lastne oči!
ALOZAVER »KUŠČARJEVEC«
Rod: Allosaurus
Največja dolžina: 12 m
Obdobje: pozna jura (pred 155-150 milijoni let)
Hrana: meso
Življenjsko okolje: odprta območja
Fosilne najdbe: zahod Severne Amerike-ZDA, Evropa-Portugalska
Alozaver je s svojimi 12 m dolžine in čeljustmi, v katerih je bilo 70 sabljastih, kot britev ostrih in nazaj zakrivljenih zob, vzbujal grozo. Lobanja alozavra je merila v dolžino približno 1 m. Imel je gibljive sklepe med lobanjskimi kostmi, ki so omogočale premikanje gobca gor in dol, kar je pomagalo živali pri hranjenju. Spodnji čeljustnici sta se lahko razklenili v stran in tako živali omogočili goltanje večjih kosov mesa. Na sprednjih okončinah je imel tri kremplje: eden izmed njih je bil lahko dolg 25 cm in veliko večji kot ostala dva. Sklep na tem prvem prstu je omogočal, da je lahko velik krempelj obrnil navznoter. Na nogah je imel 3 močne prste, ki so bili dovolj mišičasti, da so nosili celotno težo odrasle živali, težke verjetno več ton. Za svojo velikost je bil zelo uren tekač. Raziskovalci so izmerili dolžino njegovega koraka. Med 2 stopinji bi po dolžini lahko postavili 2 avtomobila.
Za pobarvanko klikni TUKAJ.
BRAHIOZAVER »ROKATEC«
Rod: Brahchiosaurus
Največja dolžina: 25 m
Obdobje: pozna jura (154-153 milijoni let)
Hrana: rastline
Življenjsko okolje: gozdovi in močvirnate ravnice
Fosilne najdbe: Evropa, sever Afrike, Severna Amerika – ZDA
Brahiozaver spada v skupino zavropodov. Prve fosilne ostanke so našli leta 1900 v zahodnem Koloradu (ZDA). Bili so eni izmed največjih dinozavrov. Visoki so bili od 12 do 16 m, dolgi preko
20 m. Tehtali so od 30 do 50 t.
Prednje okončine so bile daljše od zadnjih, zato je bila drža njihovega telesa kot pri današnjih žirafah. Imeli so dolg vrat in relativno kratek, a debel rep. Bili so toplokrvni.
Imeli so po 5 prstov na nogah. Na vsaki sprednji nogi so imeli na prvem prstu krempelj. Na zadnjih nogah so imeli kremplje na prvih treh prstih. Nosnice so imeli na vrhu glave. Nosne odprtine so bile velike, kar kaže na to, da so imeli dobro razvito čutilo voha. V ustih so imeli preko 50 zob.
Ali rad sestavljaš sestavljanke? Za puzzle klikni TUKAJ.
IGVANODON »LEGVANOZOBEC«
Rod: Iguanodon
Največja dolžina: 12 m
Obdobje: zgodnja kreda (pred 126-125 milijoni let)
Hrana: praprotnice, drevesno rastlinje
Življenjsko okolje: gozdnata in močvirnata območja
Fosilne najdbe: Evropa, sever Afrike, Azija – Mongolija, Severna Amerika
Igvanodon je eden prvih dinozavrov, ki je dobil lastno znanstveno ime. Prvi fosilni ostanki so bili izkopani že leta 1821, ime pa je dobil leta 1825, ko so ugotovili podobnost njegovih zob z današnjimi legvani. Na sprednjih okončinah je imel palca podaljšana v obliko bodala. Dobro namerjen udarec z enim od njiju je zadoščal, da se je sovražnik umaknil. Med hojo je bil štirinožec, med tekom pa se je lahko dvignil na zadnji nogi.
Za pobarvanko klikni TUKAJ.
MAMENHIZAVER »MAMENŠKI KUŠČAR«
Rod: Mamenchisaurus
Največja dolžina: povprečno 25 m
Obdobje: pozna jura (160-145 milijoni let)
Hrana: rastline
Življenjsko okolje: gozd in močvirnate pokrajine
Fosilne najdbe: Azija – Kitajska
Živeli so v obdobju pozne jure. Takrat je bilo toplo, gladina morij je bila visoka in ni bilo polarnega ledu. Dosegli so dolžino od 21 do neverjetnih 35 m, tehtali so lahko preko 20 t. Mamenhizavri so imeli zelo dolg vrat, predstavljal je lahko tudi pol dolžine njihovega telesa. Nekatere vrste so imele 19 vratnih vretenc, več kot katerikoli dinozaver, najden doslej. Drža vratu je bila vodoravna. Zadnji par nog je bil daljši kot prednji par. Premikali so se počasi in se zadrževali v čredah. Legli so večja okrogla jajca.
STIRAKOZAVER »OSTASTI KUŠČAR«
Rod: Styracosaurus
Največja dolžina: 5 m
Obdobje: pozna kreda (pred 75 milijoni let)
Hrana: palme, praproti in druge rastline
Življenjsko okolje: odprta gozdnata in močvirnata območja
Fosilne najdbe: Severna Amerika – Arizona in Montana v ZDA, Alberta v Kanadi
Stirakozaver je dosegel dolžino okoli 5 m in težo do 3 t. Telesno je bil krepak, z veliko in močno ščitasto lobanjo ter močnimi okončinami. Zadnje okončine so bile močnejše od sprednjih. Značilnost stirakozavra je 6 velikih nazaj obrnjenih bodic na robu vratnega ščita. Tako okrepljen ščit je služil za zaščito in verjetno tudi za borbe med samci.
Za pobarvanko klikni TUKAJ.
TIRANOZAVER »TIRANEC«
Rod: Tyrannosaurus
Največja dolžina: 12 m
Obdobje: pozna kreda (pred 67-66 milijoni let)
Hrana: meso (lovec in mrhovinar)
Življenjsko okolje: gozdovi in močvirnate ravnice
Fosilne najdbe: zahod Severne Amerike
Je največji plenilski dinozaver, katerega ostanke so prvič odkrili že leta 1874. Dolgo je veljal za največjega zemeljskega plenilca. Dolg je bil do 12 m, visok okoli 6 m in imel 1,65 m veliko glavo. V močni čeljusti je imel do 18 cm dolge zobe, s katerimi je trgal meso s svojega plena. Zadnje okončine so bile močne, prednje pa izredno majhne. Na vsaki je imel po 2 kremplja, vendar z njimi ni bil sposoben napasti ali držati plena. Tiranozavri naj bi bili po nekaterih domnevah lovci, ki so v zasedah prežali na druge dinozavre. Drugi zatrjujejo, da so bili tiranozavri preveliki za lov in so se hranili z mrhovino. Mogoče je tudi, da so se prehranjevali na oba načina.
Ali rada sestavljaš sestavljanke? Za puzzle klikni TUKAJ.
TRICERATOP »TRIROG«
Rod: Triceratops
Največja dolžina: 9 m
Obdobje: pozna kreda (pred 68-66 milijoni let)
Hrana: nizkorasle rastline
Življenjsko okolje: gozdovi in močvirnate pokrajine
Fosilne najdbe: zahod Severne Amerike
Triceratop je bil čokat rastlinojedi dinozaver s 3 rogatimi izrastki na glavi. Nosni rog je bil majhen in top, tista, ki sta izraščala nad očmi, pa sta bila lahko dolga 1 m. Glavo je imel podaljšano v koščen ovratnik, da mu je varoval vrat, ki je občutljivo mesto za ugriz plenilcev. Triceratop je imel v svoji koščeni opravi orodje tako za napad kakor tudi za obrambo. Njegova nosorogu podobna zgradba telesa ni bila od muh. V naletu je lahko podrl tudi največje takratne plenilce.
APATOZAVER »VARLJIVEC«
Rod: Apatosaurus
Največja dolžina: 21 m
Obdobje: pozna jura (pred 155-150 milijoni let)
Hrana: rastline
Življenjsko okolje: poplavne ravnice, močvirja
Fosilne najdbe: Severna Amerika – Oklahoma, Utah, Wyoming v ZDA
Apatozaver je imel veliko, težko telo in krepke noge. Za protiutež glavi, dolgemu vratu in telesu je potreboval zelo dolg rep. Brez tega repa verjetno sploh ne bi mogel hoditi. Njihova fosilna okostja kažejo, da so bili tako veliki rastlinojedci, da so dosegli do vrhov dreves. Odtis velikanske stopinje je bil velik približno za otroški bazenček. Verjetno je tudi, da so apatozavri potovali v čredah podobno kot današnji sloni, z mladiči v sredini in odraslimi živalmi na obodu zaradi varnosti. Med hojo velikanskih repov niso vlekli za sabo, ampak so jih držali dvignjene od tal.
PTERODAKTIL »PRSTOKRILEC«
Rod: Pterodactylus
Največja dolžina: 1 m
Obdobje: pozna jura (pred 150-149 milijoni let)
Hrana: ribe, žuželke in verjetno druge manjše živali
Življenjsko okolje: obalne ravnice jezer, rek in morski zalivi
Fosilne najdbe: Evropa – Anglija, Francija in Nemčija, Afrika – Tanzanija
Je majhen leteči plazilec s podaljšanim prstom in kratkim repom, ki ni imel vloge pri letenju. Razpon njegovih kril je bil od 50 do 75 cm. Najbolje ohranjene primerke fosilov so našli v ploščastih apnencih Nemčije. Na njih so vidne vse podrobnosti okostja in tudi odtisi opnastih kril. Verjetno je živel ob velikih jezerih in rekah, kjer se je prehranjeval z ribicami in malimi kopenskimi živalmi. Do sedaj je poznanih le peščica vrst pterodaktilov, od katerih se je vsaka prilagodila drugačnemu načinu življenja in prehranjevanja.
HADROZAVER »VELIKI KUŠČAR«
Rod: Hadrosaurus
Največja dolžina: 7-10 m
Obdobje: pozna kreda (pred 75–80 milijoni let)
Hrana: rastline
Življenjsko okolje: gozdovi in močvirja
Fosilne najdbe: Severna Amerika – New Jersey v ZDA
Edini znani fosil tega dinozavra je odkril ljubiteljski paleontolog William Parker Foulke v New Jersey-u, ZDA, leta 1858. To je bilo prvo skoraj popolno odkrito okostje dinozavra na svetu. Manjkala je samo lobanja, ki pa je niso nikoli odkrili. Hadrozaver je spadal v skupino račjekljunih dinozavrov, za katere je značilen širok, sploščen kljun. Predvidevajo, da je tekel po dveh nogah. Tehtal je 7 do 8 t, v višino je meril 3 m. Njegovo okostje je bilo tudi prvo okostje dinozavra, ki so ga razstavili v muzeju.