Tako medonosnim kot divjim čebelam je v industrializiranem svetu vse težje. Živinorejci, usmerjeni v maksimiranje donosov sena, spreminjajo pisane travnike v travne monokulture, kjer čebele nimajo česa jesti. Živice med polji so postale potrata prostora, ozar na koncih njiv sodobna mehanizacija več ne potrebuje. Ponudba čebelje hrane je vse manjša. Kot da bi to ne bilo dovolj, poljedelci z brezbrižno rabo insekticidov povzročajo množične pomore čebel. Da bi svet za čebele ne postal popolnoma brezupen, lahko kot posamezniki poskrbimo vsaj na domačih vrtovih.
Pri nemški vrtničarski firmi Tantau Rosen so poslali na tržišče linijo vrtnic Bienenweide – po slovensko »čebelja paša«. Gre za serijo nizkih, do 60 cm visokih in širokih grmičkov, ki cvetijo z enostavnimi ali na pol polnjenimi cvetovi, ki so bogat vir čebelje paše. Čebele na vrtnicah nabirajo cvetni prah in če cvet prosto razkazuje rumene prašnike, je to tisto pravo za čebele. Vrtnice iz te linije so tudi zelo cvetive in skoraj brez prestanka cvetijo od junija do zmrzali. In zdrave so, da ni nobene potrebe po škropivih, s katerih bi strupili vrtnice čebelam in sebi. Skrtaka: trajno cvetoče vrtnice so privlačne za človeško oko prav toliko kot za čebeljo prehrano.
Zarodnica nove linije je bila sorta ‘Bienenweide Rot’. Šlo je za enega izmed mnogih križancev, ki je bil za razliko od drugih vrtnic na poskusnem polju vedno obdan z rojem čebel. Žlahtniteljem pri Tantauu je kliknilo, da lahko s takšnim vrtnicami naredijo nekaj dobrega za posel in za čebele. Prijateljev narave in sonaravnih vrtnarjev je v Nemčiji veliko in te zdrave in žuželkam prijazne vrtnice so zanje kot naročene. Rdečemu različku so se pridružili še rožnat, rumen, bel, svetlo rdeč, mareličen in rožnat z belim očesom. Za rožnato cvetočo ‘Bienenweide Rosa’ so si že prislužili značko ADR (nemško priznanje za najbolj kakovostne in odporne vrtnice).
Dve sorti iz sortimenta Bienenweide imamo v rožnem vrtu Arboretuma Volčji Potok. Za njiju lahko potrdim, da je res vse, kar pripoveduje Tantauov mož na filmčku.
Zarodnica nove linije je bila sorta ‘Bienenweide Rot’. Šlo je za enega izmed mnogih križancev, ki je bil za razliko od drugih vrtnic na poskusnem polju vedno obdan z rojem čebel. Žlahtniteljem pri Tantauu je kliknilo, da lahko s takšnim vrtnicami naredijo nekaj dobrega za posel in za čebele. Prijateljev narave in sonaravnih vrtnarjev je v Nemčiji veliko in te zdrave in žuželkam prijazne vrtnice so zanje kot naročene. Rdečemu različku so se pridružili še rožnat, rumen, bel, svetlo rdeč, mareličen in rožnat z belim očesom. Za rožnato cvetočo ‘Bienenweide Rosa’ so si že prislužili značko ADR (nemško priznanje za najbolj kakovostne in odporne vrtnice).
Dve sorti iz sortimenta Bienenweide imamo v rožnem vrtu Arboretuma Volčji Potok. Za njiju lahko potrdim, da je res vse, kar pripoveduje Tantauov mož na filmčku.
VIDEO Bees’ Paradise Roses
Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.