Sodelovanje Arboretuma Volčji Potok z Goriškim društvom ljubiteljev vrtnic pri napovedovanju vrtnarskih, zlasti vrtničnih vsebin ob Evropski prestolnici kulture Nova Gorica v letu 2025
Med Kostanjevico in Gorico obnovili čezmejno pot
Obe občini, goriška (v Italiji) in Mestna občina Nova Gorica sta že od odprave meje načrtovali obnovitev čezmejne poti med Kostanjevico in goriškim gradom. Uspeli sta šele aprila 2023, ko je Frančiškanski samostan Kostanjevica praznoval jubilej – 400-letnico postavitve prve cerkvice na Kostanjevici. Pot vodi s parkirišča na Kostanjevici do Ulice Cappela (Pot na Kapelo) v Gorici.
Kostanjevica je priljubljena točka tako Novogoričanov kot Goričanov, pa tudi številnih domačih in tujih obiskovalcev, saj se z vrha vzpetine odpira pogled na obe Gorici. Na podlagi dogovora s predstavniki občine Gorica in na predlog Goriškega društva ljubiteljev vrtnic je novogoriška občina ob čezmejni poti posadila prve vrtnice jeseni 2023, preostale pa spomladi letos.
V Goriškem društvu ljubiteljev vrtnic smo predlagali legendarno vrtnico ‘Peace’
Vrtnica s svojim imenom (Peace – Mir) sporoča največjo željo človeštva – željo po miru, ki jo še posebej občutimo ljudje ob meji. Vrtnica ‘Peace’ ima med vrtnicami posebno zgodbo in jo pozna ves svet. Rastlina je odporna, krepka in dolgoživa in se prav zaradi njenih izjemnih lastnosti uporablja povsod po svetu. Nenazadnje – frančiškani na Kostanjevici, kakor je v navadi pri frančiškanih, pozdravljajo “Mir in dobro!”
Zgodba o sloviti vrtnici ‘Peace’
Vrtnico je leta 1935 ustvaril znameniti francoski žlahtnitelj Francis Meilland (1912-1958) in izbral 50 obetavnih sadik. Z očetom sta opazovala njen razvoj in kljub grožnji vojne novo vrtnico predstavila prijateljem in poklicnim pridelovalcem vrtnic. Tri mesece kasneje je Hitler napadel Francijo in Meillandovi so iz Francije na hitro odposlali tri pakete cepičev, izmed katerih so enega v diplomatski torbi pretihotapili v Ameriko. Družina Meilland ni imela pojma, ali je kateri od cepičev preživel. Njihov ameriški agent pa je vrtnice posadil in jo dal pridelovalcem vrtnic v testiranje. Vrtnica se je povsod tako dobro obnesla, da so se odločili, da jo izdajo v ZDA.
Kljub vojni vihri v Evropi so določili datum lansiranja nove vrtnice – 29. april 1945, v Pasadeni v Kaliforniji. Na isti dan, ko so v Ameriki kot simbol poimenovanja vrtnice v nebo izpustili dva goloba, je padel Berlin in razglasili so premirje. Povsem po naključju. O poimenovanju vrtnice so takrat zapisali: “Prepričani smo, da je treba to največjo novo vrtnico našega časa poimenovati po največji želji sveta: ‘MIR‘.” ‘Peace’ je na dan, ko se je končala vojna na Japonskem, prejela vseameriško nagrado za vrtnice. 8. maja 1945, ko je Nemčija podpisala kapitulacijo, je 49 delegatov na ustanovni skupščini Organizacije združenih narodov prejelo “cvet miru” z mirovnim sporočilom sekretarja American Rose Society.
V Franciji so vrtnico sprva poimenovali ‘Madame Antoine Meilland’, potem pa se je izkazalo, da so v Nemčiji in Italiji, kamor so poslali preostale cepiče, vrtnico Italijani poimenovali ‘Gioia’ (Veselje), Nemci pa ‘Gloria Dei’ (Božja slava). Ime ‘Peace’ je preživelo vsa druga poimenovanja. ‘Peace’ je ne glede na svojo zgodbo resnično izjemna vrtnica, daleč boljša od vrtnic pred njo v smislu živahnosti, odpornosti in dolgoživosti cvetov. Tudi barva je čudovita, svetla, zlato rumena, ki se vzdolž robov cvetnih listov preliva v rožnato. Njen prispevek je v svetu vrtnic neizmeren, zaradi svoje krepkosti in zanesljivosti se ‘Peace’ uporablja v žlahtniteljskih programih po vsem svetu.
Povzeto po https://rosengardenperth.com/history-of-peace-rose/
Pripravila: Katja Kogej
