Narava v Kanadi vrtnicam ni z rožicami postlala. Običajne evropske vrtnice so tam enoletnice: cvetijo eno poletje in propadejo. Leta 1961 je kanadska zvezna oblast naročila Osrednji raziskovalni postaji (Central Experimental Farm) v Ottawi, naj razvije vrtnico za kanadsko ledenico. Vodenje programa je prevzela ženska, doktorica Felicitas Svejda, rojena Dunajčanka, ki je leta 1948 doktorirala na dunajski biotehniški univerzi (Universität für Bodenkultur). Leta 1951 se je preselila na Švedsko in nato v Kanado.
Po sedmih letih je program vrtnic za Kanado »rodil« prvo sorto in v svoji karieri jih je Svejda skupaj razvila 25. Poimenovala jih je po zahodnih raziskovalcih Kanade (pred belci je bila dežela že prav dobo raziskana s strani staroselcev). Njene sorte so združene v serijo »Explorer Rose Series«. Vse so rožni grmi, ki pod snegom prenesejo do – 35°C, pocvitajo in so odporni proti glivičnim boleznim. Odporna je večina sort in takšne ima v svojem rozariju Arboretum Volčji Potok.
Polovica Svejdinih sort po zunanjem videzu kaže, da izhajajo iz japonskega obalnega šipka (Rosa rugosa), medtem ko so druge večinoma izpeljane iz kordesovk (Rosa × kordesii), katerih pramati je spet rugoza.
Arboretum ima v zbirki 11 sort, ki jih je podpisala doktorica Svejda, deloma skupaj s sodelavcem Ian-om S. Ogilvie-jem.
Druga serija kanadskih vrtnic za mrzlo podnebje je nastlala v raziskovalni postaji, ki leži v kraju Morden, v provinci Manitoba, dobrih 20 km od meje z ZDA. Na prerijskem prostranstvu so povprečja januarskih temperatur med -13 in -24 °C.
Svoji seriji vrtnic so v Mordnu dali ime »parkovne vrtnice« (parkland roses). So nižje od Svjedinih »eksplorerjev« in po videzu manj rugozaste. Proti črni listni pegavosti in pepelasti plesni so razmeroma odporne, a ne tako kot Svejdine. Žlahtnitelji priporočajo, da vrtnarji njihove vrtnice razmnožujejo s potikanjem; tudi če v ekstremni zimi pozebejo, se vrtnice, vzgojene iz potaknjencev, vedno obnovijo iz podzemnih delov.
V svetovni plimi neoliberalizma in rezanja javnih stroškov sta bila ukinjena oba žlahtniteljska programa za vrtnice, tako tisti v Ottawi kot v Mordnu. Štafetno palico ustvarjenja novih vrtnic za severnjaške razmere je prevzela skupina individualnih kanadskih žlahtniteljev in začela ustvarjati vrtnice, ki so imenovane po kanadskih umetnikih (Canadian Artist Series). Zaenkrat jih je na tržišču pet. V Arboretumu jih še ni.
‘William Booth’ (dr. Felicitas Svejda, Ian S. Ogilvie 1984 CA)
Spomladi je sodelavka vrtnico porezala do tal. Junija je že prekrila tla in zacvetela.
‘De Montarville’ (dr. Felicitas Svejda, Ian S. Ogilvie 1982 CA)
‘Martin Frobisher’ (dr. Felicitas Svejda 1961 CA)
Je prva sorta iz serija eksplorerjev. Na trg je prišla leta 1968. Živahno raste in cveti od junija do oktobra. Po habitusu je rožni grm višji kot širši. Šipka ne razvije, kar pomeni, da poleti ni treba rezati odcvetelih cvetov. Stebla pozimi prehodno pordečijo.
‘David Thompson’ (dr. Felicitas Svejda 1970 CA)
Kot vse vrtnice, ki so izpeljane iz rugoz, tudi ta slabo prenaša vsako škropljenje. Proti boleznim niti ni potrebno, ker je zgledno odporna proti črni listni pegavosti in pepelasti plesni. Cveti celo poletje, šipkov pa ne nastavi.
‘Alexander McKenzie’ (dr. Felicitas Svejda 1985 CA)
Po obliki cvetov se vrtnica približa skrižanim čajevkam. Bogatemu prvemu floru sledi šibko pocvitanje.
‘Frontenac’ (dr. Felicitas Svejda 1981 CA)
Junija se vrtnica skrije pod obiljem cvetov in nato pocvita celo poletje in cel september. Cveti v šopih in se odrezana dobro drži v vazi.
‘Jens Munk’ (dr. Felicitas Svejda 1964 CA)
Bujno rastoč in cvetoč rožni grm.
‘Henry Hudson’ (dr. Felicitas Svejda 1966 CA)
Bolj vroče kot je vreme, bolj snežno beli so cvetovi. Sorta nastavlja šipek, kar pomeni, da moramo čez poletje rezati odcvetele cvetove, da spodbudimo novo cvetenje. Proti koncu poletja odslužene cvetove pustimo, da se razvijejo v privlačne oranžne šipke.
‘John Cabot’ (dr. Felicitas Svejda 1969 CA)
Med Svejdinimi vrtnicami je ‘John Cabot’ prva popenjavka. Z višino 2,5-3 m je dovolj visoka, da preraste rožni lok. Močnemu cvetenju v začetku poletja sledijo posamični cvetovi do konca septembra.
‘Morden Snowbeauty’ (Lynn M. Collicutt 1984 CA)
Sorta iz mordenskega žlahtniteljskega programa.
‘Morden Amorette’ (Henry H. Marshall 1970 CA)
‘Therese Bugnet’ (Georges Bugnet 1941 CA)
Cvet se v dežju lepo obnaša, kar ni vrlina vseh skrižanih rugoz. Čeprav skrižana rugoza, je skoraj brez trna. Desno od cveta so gladka in značilno rdeča stebla.
‘Agnes’ (William Saunders 1900 CA)
Sorta zacveti med prvimi rugozami v sezoni, že maja. Je krepek grm, bogato obložen s cvetjem. Je najstarejša sorta vrtnice, ki je bila ustvarjena v Kanadi. Starejši datum nastanka se pozna pri tem, da bolj šibko pocvita.