Fotinija (Photinia × fraseri) je zimzelen grm pokončne rasti, ki navadno v višino zraste 1,5–3 m. Glavna značilnost fotinije so svetleči listi, ki so kot mladi obarvani rdeče, nato pa njihova barva preko bakrene sčasoma prehaja v zeleno.
Najbolje uspeva na sončnih do deloma senčnih legah in v tleh, ki niso skopa s hranili, so nekoliko vlažna in dobro prepustna. Prenaša tako kisla, nevtralna kot tudi alkalna tla.
Ker je fotinija primernejša za območja z milimi zimami, smo jo pri nas v preteklosti lahko opazili večinoma le na Primorskem, v zadnjih letih pa jo je vedno bolj pogosto moč zaslediti v vrtovih osrednje Slovenije, kjer zaradi vse manj ostrih zim tudi dobro uspeva.
V vrtovih fotinijo največkrat zasledimo v obliki žive meje (na tekoči meter sadimo 2–3 sadike), a jo v vrt lahko umestimo tudi kot manjše okrasno drevo, z lepo oblikovano kroglasto krošnjo ali pa kot oblikovan grm, preprost topiar. Ker rastlina dobro prenaša vročino, jo lahko sadimo tudi v vrtna korita in lonce.
Fotinija v obliki žive meje
Fotinija je dokaj hitro rastoča grmovnica, ki v enem letu zraste tudi do 30 cm, a v kolikor želimo ohranjati košato in gosto razrast grmovnice oz. lepo oblikovan habitus, jo je priporočljivo krajšati večkrat v rastni sezoni. Prvo rez navadno opravimo marca/aprila, zadnjo pa po koncu poletja, v septembru. Poleg ohranjanja gostote oz. oblike, se z rezjo spodbudi tudi tvorbo novih, rdeče obarvanih poganjkov.
Konec pomladi, v začetku poletja, fotinija tudi cveti, a njenih belih socvetij največkrat nismo deležni prav zaradi obrezovanja.
Še ena dobra lastnost fotinije je ta, da je enostavna za vzdrževanje, saj ne zahteva pretirane oskrbe. Poleg že omenjene redne rezi, jo je enkrat na leto priporočljivo še pognojiti z dolgodelujočim, počasi topnim gnojilom za zimzelene rastline.
Poznamo več sort vednozelenih fotinij. Najpogosteje je v uporabi sorta ‘Red Robin’ z jajčasto oblikovanimi listi, ki imajo rahlo narezan listni rob. Sorta ‘Robusta Compacta’ se od predhodne razlikuje po nekoliko manjši listni ploskvi, bolj kompaktni razrasti, ter nekoliko nižji končni višini. Sorta ‘Little Red Robin’, je pritlikava različica sorte ‘Red Robin’, z bolj zaobljeni listi in kompaktnejšo razrastjo. Zaradi počasne rasti nikoli ne bo pretirano velika, saj zraste le do okoli 1 m višine in je zato primernejša za nižje živice ali oblikovane grme, dobro pa se obnese tudi v vrtnih loncih in koritih. Sorta ‘Magical Volcano’ se od prej omenjenih sort najbolj razlikuje po obliki listov, saj imajo ti bolj bodičast listni rob in zato nekoliko spominjajo na liste bodike (Ilex). Po razrasti in višini je sorta ‘Magical Volcano’ primerljiva s sorto ‘Red Robin’.
Sorta ‘Magical Volcano’
Sorta ‘Red Robin’
Ne glede na to, katero sorto in obliko fotinije izberete, bo ta v vrt vnesla barvitost, ki bo vidna skozi vse leto, pa naj si gre za soliterno drevo ali preprost topiar, skupino oblikovanih grmov ali pa bolj opazno linijo žive meje.
Tekst: Urša Kljun, dipl. inž. kraj. arh. (UN) – zaposlena v projektivi Arboretuma
Fotografije: Urša Kljun, Marko Mikuletič in Mateja Račevski, Arboretum Volčji Potok