Sorta nepozebnika ‘Jelena’ je dobila ime po Jeleni de Belder.

Cvetoči nepozebniki

Grm Hamamelis ‘Jelena’ cveti tudi v Arboretumu Volčji Potok

V začetku petdesetih let je Jelena Kovačič bivala v Zundertu (Nizozemska) kot pripravnica v drevesnici g. Lombartsa.
V spominu ji je ostal članek v nemški reviji ‘Deutsche Baumshule’ o stari in zaraščeni drevesnici v Kalmthoutu (Beligija), ki sta jo kupila brata De Belder. V članku je Gerd Krüssman pisal o velikih in redkih stevartijah in nepozebnikih. Jelena si je želela videti te rastline, sposodila si je kolo in naredila “ najdaljši kolesarski izlet v celem življenju” – to je bilo 18 km med Zundertom in Kalmthoutom.

Jelena se je pogovarjala z obema bratom o tem, da bi narezali potaknjence nepozebnikov; vsi trije so se navdušili in prvo serijo potaknjencev naredili še isti dan.

Čez nekaj mesecev je postala Jelena žena Roberta de Belderja, ki ji je obljubil, da bo, če bosta uspešna pri vzgoji nepozebnikov, najlepšega z oranžnimi cvetovi imenoval ‘Jelena’. Mladi par je medene tedne preživel v Sloveniji. Ko sta se 20. januarja vrnila domov, se je več potaknjenih nepozebnikov že ukoreninilo in zacvetelo. Naslednji dan je imel Robert poslovni sestanek v Londonu, kamor je vzel s seboj vejico novo imenovane sorte ‘Jelena’, da bi jo pokazal na Kraljevem vrtnarskem združenju (RHS). Vrnil se je z “Nagrado za odlično vrtno rastlino” (angl. Award of Garden Merit) zanjo. Leta 1992 je bila ista sorta nagrajena še s “Spričevalom odličnosti” (angl. First Class Certificate).

Odlomek iz članka Abrahama Rammelooja “Jelena and the Arboretum Kalmthout”, 2004. Prevod v slovenščino Matjaž Mastnak.

Jelena de Belder

Jelena de Belder leta 1997 v Arboretumu Volčji Potok