Zastiranje dreves v Arboretumu Volčji Potok

To pomlad smo se v Arboretumu Volčji Potok odločili za ukrep zaščite mladih dreves z uporabo zastirnih kolobarjev. K tej odločitvi nas je spodbudilo vse pogostejše opažanje mehanskih poškodb debel, ki so posledica košnje in nitkanja v neposredni bližini dreves. Z uporabo zastirke ustvarimo naraven zaščitni pas okoli drevesa in s tem odpravimo potrebo po košenju trave okoli koreninskega vratu. Tako učinkovito preprečimo nepotrebne poškodbe na deblih dreves.

Poleg zaščite ima zastirka še številne druge pozitivne učinke, ki izboljšujejo rastne pogoje. V nadaljevanju predstavljamo, zakaj je zastirka koristna, kako jo pravilno uporabiti in kako smo se lotili izdelave kolobarjev.

Kaj je zastirka in zakaj jo uporabljamo?

Zastirka je plast organskega ali anorganskega materiala, ki jo položimo na tla okoli debla drevesa z namenom zaščite tal, drevesa in izboljšanja rastnih pogojev. Najpogosteje uporabljene organske zastirke so lubje in lesni sekanci, medtem ko se pri anorganskih uporabljajo predvsem prodniki, agrotekstil in zastirke iz kokosovih vlaken.

V Arboretumu smo se odločili za organsko zastirko iz mletega smrekovega lubja in lesa. Ta vrsta zastirke je lokalno dostopna, cenovno ugodna, lahka za uporabo in primerna za oblikovanje urejenih kolobarjev.

Prednosti zastiranja dreves

• Zadrževanje vlage
  Zastirka upočasni izhlapevanje vode, zmanjša potrebo po zalivanju in obenem preprečuje odtekanje vode ob močnejših padavinah. Vodo dobro vpija in jo postopoma sprošča, kar pomaga ohranjati primerno vlažnost tal tudi v sušnih obdobjih.
• Zaviranje rasti trave in plevela
  Zastirka učinkovito preprečuje rast plevela in trave okoli debla, kar odpravi potrebo po košnji in nitkanju tik ob drevesu. Tako omogočimo hitrejšo in enostavnejšo košnjo zelenice brez nevarnosti za poškodbe na drevesih.
• Zaščita pred mehanskimi poškodbami zaradi košnje
  Z uporabo zastirke odpravimo potrebo po košnji neposredno ob deblu. S tem preprečimo nastanek mehanskih poškodb lubja, ki so pogosto vstopna točka za različne bolezni. Poškodbe lubja lahko prizadenejo tudi prevodne (transportne) cevi, ki se nahajajo tik pod njim. S tem se zmanjša pretok hranil iz listov proti koreninam, kar lahko v hujših primerih povzroči hiranje drevesa in zaviranje njegove rasti.
• Izboljšanje tal
  Organska zastirka se sčasoma razgradi, pri čemer nastaja humus. S tem se izboljša struktura tal in poveča mikrobiološka aktivnost, kar rastlini omogoča dostop do dodatnih hranil. Tla postanejo bolj zračna, rodovitna in biološko aktivna.
• Uravnavanje temperature
  Zastirka deluje kot naravni izolator – poleti tla hladi, pozimi pa zmanjšuje vpliv zmrzali. Blaži temperaturna nihanja in s tem varuje občutljiv koreninski sistem mladih dreves.
• Estetski učinek
  Naravni videz smrekovega lubja se lepo zlije z okolico in ustvari urejen, prijeten videz. Temnejši ton zastirke poudari zasajene rastline in ustvari lep kontrast z zelenico. Sveža zastirka ima prijeten, naravno smolnat vonj, ki še dodatno stimulira naše čute in nas poveže z naravo.

Kako smo izdelali zastirne kolobarje

Pred nanosom zastirke je bistveno, da ustrezno pripravimo tla. Najprej je treba temeljito odstraniti travno rušo, saj bi sicer ta sčasoma prerasla zastirko in pokvarila njen videz. Širino kolobarja prilagodimo velikosti drevesa in razpoložljivemu prostoru. Priporočena širina je približno 1 meter.

Za odstranjevanje trave smo uporabili mehanski odstranjevalec travne ruše (t. i. “sod cutter”), ki z rezilom površinsko odreže rušo in omogoča, da jo enostavno zvijemo ter odstranimo kot travni tepih. Naprava deluje le nekaj centimetrov globoko in ne poškoduje drevesnih korenin.

Na pripravljeno podlago smo nanesli plast zastirke debeline približno 10 cm. Z grabljami smo material enakomerno razporedili okoli drevesa in oblikovali kolobar. Pri tem je potrebno paziti, da se zastirka debla ne dotika neposredno, saj bi to ustvarilo vlažne pogoje, ki so ugodni za razvoj glivičnih obolenj. Dovolj je že nekaj centimetrov prostora med zastirko in deblom. Ob robovih smo zastirko rahlo privzdignili in oblikovali vodno kotanjo, ki ob zalivanju zadrži več vode v območju korenin.

Zaključek

Zastiranje je enostaven in učinkovit ukrep, ki mladim drevesom zagotavlja pogoje, podobne tistim v njihovem naravnem gozdnem habitatu. Zastirka ščiti drevo, izboljšuje vlažnost in strukturo tal, zmanjšuje potrebo po vzdrževanju in hkrati prispeva k urejenemu videzu parka. Najpomembneje pa je, da ščiti debla pred poškodbami, s čimer mladim drevesom omogoča zdravo rast in dolgo življenjsko dobo.

V Arboretumu si prizadevamo vzgajati zdrava, odporna drevesa, ki bodo še dolgo nudila senco in lepšala sprehode našim obiskovalcem.

Pripravil: Sergej Štirn
Fotografije: Sergej Štirn, Klara Kopač