Ko dneve napolnijo delo, obveznosti in hiter ritem, včasih največ pomenijo preprosti trenutki v naravi. Vesna Resnik jih pogosto najde v Arboretumu Volčji Potok, kamor rada zahaja – z malčico. Njena povezanost z Arboretumom se je z leti poglabljala in dobivala nove pomene. V pogovoru pripoveduje o vračanju v park, o doživljanju Arboretuma skozi otroške oči in o vtisih tujih gostov, ki jih pogosto preseneti, koliko različnih doživetij in lepot skriva Arboretum.
Kako bi se predstavili obiskovalcem in bralcem rubrike Ljudje Arboretuma?
Sem aktivna ženska v dobrih štiridesetih, mlada mamica in podjetnica. Že več kot deset let skupaj z bratom vodim družinsko podjetje Pod skalo, B&B, Hostel in Pub, s katerim nadaljujeva tradicijo gostinstva in turizma v Kamniku. Moj vsakdan je zelo poln, saj se v njem prepletata delo v podjetju in družinsko življenje. Ko si vzamem čas zase, pa me najbolj pritegnejo koncerti, razstave, knjige in aktivno preživljanje prostega časa v naravi.
Kateri je vaš prvi spomin na Arboretum?
Moj prvi spomin na Arboretum sega nekam na konec devetdesetih let. Takrat smo bili med prvimi, morda celo prvi, ki smo prodajali točen sladoled pri vhodu v park. Za prvi maj so bile tam res neverjetne množice. Spomladanska razstava cvetja je bila izjemno obiskana, vsi travniki naokrog so bili zaparkirani, za sladoled pa so se vile dolge kolone. To je bilo še pri starem vhodu, kjer je stala lesena hiška. Tam sem nekaj let prodajala sladoled in na tisti čas imam zelo živ spomin. Bili so res drugačni časi.
Kako se je vaš odnos do Arboretuma spreminjal skozi različna življenjska obdobja?
Moram priznati, da ga v nekem obdobju nisem obiskovala zelo pogosto. Večinoma sem prišla kaj kupit v vrtni center. V park sem šla predvsem takrat, ko sem imela goste, prijateljice iz tujine ali ljudi, ki so prvič prišli v Kamnik. Nekaj časa sem bila tudi turistična vodnica v Kamniku, zato sem obiskovalce večkrat peljala tudi v Arboretum. Zdaj, odkar imam hčerko, pa prihajava res velikokrat. Tako je Arboretum postal del najinega prostega časa, meni pa je s tem postal tudi veliko bližji. Zdi se mi, da večkrat ko prideš, več stvari opaziš.
Kdaj začutite, da vam Arboretum manjka?
Predvsem takrat, ko je dolgo obdobje slabega vremena, veliko sivine in premalo svetlobe. Takrat začutim, da potrebujem barve. Potrebujem pogled na barvit park in cvetoče gredice. Ob tem imam občutek, da se življenje v meni spet malo napolni.
Kako običajno poteka vajin obisk s hčerko?
Pobudo največkrat da kar hčerka, ker ima Arboretum zelo rada. Ko jo pridem iskat v vrtec, bi šla skoraj vsak dan v Arboretum. Če nimam drugih obveznosti, ji rada ustrežem, ker nam je blizu in ker je to res lep način preživljanja časa skupaj. V tem delu leta običajno prideva po vrtcu in ostaneva do poznega popoldneva.
Imata svojo ustaljeno pot ali obisk vedno poteka drugače?
Pot večinoma določa hčerka. Zelo rada gre skozi drevored, da opazuje potok, potem do prvega jezera, kjer so race, nato proti lokvanjem, ki si jih je zelo dobro zapomnila. Pogosto greva potem mimo pristave proti rozariju in Velikemu jezeru, kjer opazujeva ribe in slap, na koncu pa skoraj vedno še do igral. To je najin lep krog, vmes se večkrat ustaviva, kaj pojeva in si vzameva čas za igro.
Kakšno vlogo ima igrišče pri vajinih obiskih?
V tem obdobju zelo veliko. Zdi se mi, da je igrišče res lepo urejeno in primerno tako za malčke kot za večje otroke. Igrala so raznolika in otrok se jih ne naveliča. Pri moji hčerki so trenutno najbolj aktualni tobogani, trampolin in hiške, kjer se lahko skriva. Igrišče je zelo pomemben del najinih obiskov.
Kaj pa kot starš najbolj cenite pri igrišču?
Všeč mi je, da je vse zelo čisto in urejeno. To je res velika prednost. V poletnem času je zelo dobrodošlo, da je veliko igral v senci pod drevesi. Pomembne so mi tudi raznolike klopi in mize, preglednost in občutek udobja. Predvsem pa ogromno travnatih površin, kjer se otrok lahko brezskrbno giba. Tudi ko je bila hčerka še dojenčica, se mi je zdelo, da je bilo za starše dobro poskrbljeno. Prostor za previjanje se mi je vedno zdel urejen, v hladnejših mesecih je tudi ogrevan. Zdi se mi, da je vse skupaj zelo premišljeno in prijetno za družine.
Kateri letni čas vam je v Arboretumu najljubši?
Najraje imam začetek poletja, ko so dnevi najdaljši in začnejo cveteti vrtnice. Takrat park postane zares magičen, barvit, dišeč in zelen, hkrati pa že lahko poiščeš prijetno senco pod drevesi. Poletje mi je sicer zelo pri srcu tudi zato, ker je v Arboretumu prijetno tudi v najbolj vročih dneh. Lani sva s hčerko tam preživeli veliko popoldanskih ur, saj sva iskali zavetje pred domačo vročino in nama je bilo pod mogočnimi krošnjami dreves v parku res lepo. Takrat pridejo do izraza tudi druge stvari, ne samo igrala, ampak tudi voda, senca, zrak in občutek, da se lahko nekam umakneš.
Kaj o Arboretumu povedo gostje, ki jih srečujete pri svojem delu?
Tuje goste pri Arboretumu pogosto najbolj preseneti to, da ne gre le za lepo urejen park, ampak za veliko bolj raznolik prostor, kot so pričakovali. Navdušijo jih cvetoči in skrbno vzdrževani deli, hkrati pa tudi naraven, gozdnat del Arboretuma, kjer lahko doživijo drugačen mir in stik z naravo. Pogosto jih pritegne tudi zgodovinska vrednost parka, radi se sprehodijo proti ruševinam in razglednemu stolpu. Preseneti jih razgled na Kamniške Alpe, radi posedijo na klopcah ob sončnem zahodu. Mnogi omenijo, da so pričakovali manj, potem pa dobili veliko več, kot so si predstavljali. Posebej močan vtis nanje naredijo tudi rozarij v juniju, spomladanska razstava tulipanov ter lepo urejena trgovinica in kavarna.
Kako po vašem povezovanje Arboretuma z lokalnimi ponudniki vpliva na kraj in skupnost?
Zelo pozitivno. Takšno povezovanje krepi Kamnik kot privlačno in prepoznavno turistično destinacijo. Pomembno se mi zdi, da ne gledamo le na posamezne ponudnike, ampak da skupaj ustvarjamo širšo zgodbo prostora. Prav takšna sodelovanja pomagajo graditi podobo kraja kot aktivne in kakovostne destinacije dobrega počutja.
Kaj vam Arboretum pomeni v tem življenjskem obdobju?
Pomeni mi prostor, kjer lahko za hip odložim skrbi. Ko pridem sem, se umirim, si oddahnem in lažje začutim trenutek. Mir, urejenost in barvitost parka me napolnijo z energijo in mi pomagajo, da se znova lažje povežem sama s seboj.
Imate v Arboretumu svoj najljubši kotiček?
Zelo mi je pri srcu Zgornji rozarij, posebej junija, ko zacveti. Takrat je tam res magično vzdušje, ko vse diši in dehti.
Če bi imeli v Arboretumu samo eno uro zase, kako bi jo preživeli?
Najraje bi se odpravila proti rozariju, potem pa skozi angleški del parka in Hujsko loko nazaj. Ta del mi je zelo ljub, ker je tam manj ljudi, veliko lepih starih dreves in poseben mir.
Kaj bi svetovali mamici, ki prvič pride v Arboretum z majhnim otrokom in jo skrbi, da bo obisk prenaporen?
Svetovala bi ji, naj pride sproščeno in brez prevelikih pričakovanj. Dobro je, če pride s kom, ki Arboretum že pozna, ali pa da se priključi kakšni vodeni aktivnosti. Naj si vzame čas, naj ne hiti in naj pusti, da otrok sam pokaže, kaj ga zanima. Arboretum je res lep prostor za družine in mislim, da ga marsikatera mamica lahko doživi kot veliko olajšanje.
Ste se tudi sami že udeležili kakšnih dejavnosti v Arboretumu?
Da, v času porodniške sem se udeležila gozdne terapije za mamice. Bila sem tudi na fotografski delavnici, enkrat na jogi, kdaj pa tudi v kinu in na koncertu. Zdi se mi pomembno, da se v Arboretumu veliko dogaja, ker s tem prostor vedno znova zaživi in dobi novo vsebino.
Kaj vas pri Arboretumu še posebej navdušuje kot obiskovalko?
Všeč mi je, da ni tam samo narava, ampak tudi kulturne vsebine, zgodovina, razstave in ideje za dom. Ta preplet se mi zdi zelo lepa dodana vrednost. Prostor se ne spreminja le skozi letne čase, ampak tudi skozi dogajanje. Zaradi tega se mi zdi vedno znova zanimiv.
Vesna Resnik s svojo pripovedjo pokaže, da je Arboretum lahko hkrati prostor za skupni čas z otrokom, umiritev in nova doživetja. Skozi njene oči se razkriva kot park, ki ga vsakič znova odkrivamo drugače, enkrat skozi otroško radovednost, drugič skozi lepoto cvetočih delov, tretjič skozi mir gozdnih poti in odzive obiskovalcev, ki v njem pogosto najdejo več, kot so pričakovali.
Če tudi vi poznate zanimive obiskovalke ali obiskovalce Arboretuma Volčji Potok, nam pišite na info@arboretum.si. Z veseljem bomo prisluhnili njihovim zgodbam ter jih predstavili v rubriki Ljudje Arboretuma.
Pripravila: Ana Hribar Podkrajšek
