V Arboretumu Volčji Potok smo v zadnjih tednih izvedli obsežen projekt, s katerim dopolnjujemo zasaditve grmovnic ob programski poti ter v drugih delih parka. Programska pot je ena ključnih parkovnih osi, kjer želimo ustvariti cvetoče doživetje za obiskovalce čez večji del leta. Po zaključku cvetenja tulipanov bodo zacvetele na novo posajene grmovnice pozne pomladi in zgodnjega poletja.
Sajenje grmovnic je del dolgoročnega cilja razvijanja dendrološke zbirke, ki ga v Arboretumu skrbno uresničujemo. Sadike grmovnic je financiralo Ministrstvo za kulturo RS, zasaditvene načrte so pripravili inženirji strokovne službe Arboretuma, zasaditve pa so izvedle vrtnarske ekipe Arboretuma.
Posadili smo približno 1.000 grmovnic, izbranih zaradi časa cvetenja, habitusa in prilagojenosti na razmere, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Z izbiro tako širokega nabora odpornih vrst Arboretum povečuje ekološko stabilnost zbirke, krepi biotsko raznovrstnost in hkrati zmanjšuje potrebe po dodatnem zalivanju. Na ta način se oblikuje trajne zasaditve, ki bodo zanesljivo cvetele tudi v spremenjenih podnebnih razmerah. V zbirki so kolkvicije, vajgele, nepravi jasmini, dojcije, petoprstniki, dreni, brogovite … Nekaj vrst prihaja iz naše drevesnice, s čimer ohranjamo tradicijo lastne pridelave sadilnega materiala.
V grede smo zasadili tudi izbor vednozelenih vrst, ki so umeščene premišljeno, z namenom oblikovati vseletni okvir, ki se povezuje s sezonsko cvetočimi rastlinami.
Na bolj razgibanih delih terena, nekoliko odmaknjenih od programske poti, smo posadili skupino visokih grmovnic. Gre za vrste, ki s svojo velikostjo, cvetenjem in strukturo oblikujejo plastovito, prostorsko bogato ozadje, ki obiskovalcu razkriva več globinskih ravni.
Oblikovali smo tudi posebno gredo za kisloljubne rastline, prevladujejo azaleje v rožnatih in belih odtenkih. Gre za zasaditev, ki združuje rastline, ki dobro uspevajo v kislih tleh, obenem pa zagotavljajo željeno sezonsko dinamiko.
Del zasaditev tvorijo tudi Itoh potonike, ki predstavljajo križance med lesnatimi in zelnatimi potonikami. Njihovo cvetenje zapolnjuje pomemben del prehoda med pomladjo in poletjem, zato so dragocen dodatek v parkovni zasaditvi.
V grede z grmovnicami ob programski poti smo posadili tudi čebulice tulipanov, narcis, okrasnih lukov in drugih spomladi cvetočih vrst, ki bodo oblikovale naslednjo spomladansko razstavo. V celoti bomo z novo zasaditvijo okrepili tisti del zbirke, ki obiskovalcem prinaša najživahnejši vtis pomladi ter poletja.
Izven programske poti nadaljujemo z dopolnjevanjem obstoječih zasaditev. Nekatere posajene sorte sodijo med novosti v vrtnarstvu, s tem v park vnašajo sodobne trende in širijo spekter pozno pomladi in poleti cvetočih vrst.
V zbirko uvajamo nove sorte hibiskusov, ki bodo v poletnem času dopolnili park z izrazitim cvetenjem, ki se nadaljuje dolgo v sezono.
Zbirko hortenzij bomo nadgradili z različnimi sortami latastih hortenzij, ki so zanimive zaradi raznolike oblike socvetij in prelivanja barv skozi sezono.
Na izbranih lokacijah bomo izboljšali rastne pogoje dreves z zasaditvijo prekrovnih rastlin. Pod drevesa uvajamo grmasti bršljan (Hedera helix ‘Arborescens’) in plezavo hortenzijo (Hydrangea petiolaris), ki preprečujeta hojo obiskovalcev v občutljivem območju korenin. Na ta način se zmanjšuje obremenitev tal in posledično se izboljšuje oskrba korenin z zrakom in vodo. Gre za pomemben ukrep dolgoročne nege drevnine.
Z novimi zasaditvami sistematično širimo dendrološko zbirko Arboretuma ter povečujemo trajnost in biotsko raznovrstnost, kar je ključno za dolgoročno kakovost parkovnega prostora. Izbrane vrste podaljšujejo sezono cvetenja in s tem obiskovalcem ponujamo privlačno izkušnjo.
Če želite ob obisku izvedeti več o rastlinah, ki vas obkrožajo, ste vabljeni, da park spoznate z radovednim pristopom s pomočjo digitalne zbirke, javnega katastra dreves in imenskih tablic v parku, ki olajšajo iskanje in prepoznavanje rastlin. Več o možnostih spletnega raziskovanja parka najdete tukaj.
Pripravila: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.
