Slovenija se je tudi letos pridružila evropski pobudi Rendez-vous aux jardins oziroma Dobimo se na vrtovih, ki je prvi junijski konec tedna povezala ljubitelje vrtov, parkov in kulturne krajine v številnih evropskih državah.
V Sloveniji se je pobudi pridružilo 28 sodelujočih, ki so skupaj pripravili 51 dogodkov na različnih lokacijah po državi. Letošnja tema »Razgledi« (Sight) je obiskovalce vabila k opazovanju prostora, pogledov, vedut, svetlobe, barv, struktur in drobnih podrobnosti, ki jih v vrtovih, parkih in drugih zelenih prostorih pogosto spregledamo.
Raznoliki programi v slovenskih vrtovih in parkih
Pobuda je tudi letos pokazala raznolikost slovenskih vrtov, parkov in drugih zelenih površin. Sodelovali so botanični vrtovi, zgodovinski in grajski parki, samostanski vrt, mestni parki, zasebni vrtovi, vrtnarije, kulturne ustanove in druge lokacije, ki obiskovalcem ponujajo stik z naravo, dediščino in znanjem.
Obiskovalci so lahko izbirali med številnimi vodenimi ogledi, delavnicami, strokovnimi prikazi, sprehodi, razstavami, koncerti in drugimi doživetji. Vsak prostor je ponudil svojo zgodbo in drugačen pogled na odnos med človekom, naravo in kulturno krajino.
Odzivi sodelujočih v pobudi
Odzivi sodelujočih kažejo, da so obiskovalci dogodke sprejeli z zanimanjem in navdušenjem. Ponekod so se programi prilagodili vremenu, številu obiskovalcev ali njihovemu zanimanju, kar je še dodatno pokazalo živost in odprtost pobude.
V Arboretumu Volčji Potok je fotografska delavnica »Razgledi« obiskovalce povabila k počasnejšemu opazovanju parka in iskanju motivov, ki jih med običajnim sprehodom pogosto spregledamo. Udeleženci so pod vodstvom fotografa Petra Rojca, člana Fotografskega kluba Mavrica Radomlje, in Mateje Račevski iz Arboretuma Volčji Potok raziskovali, kako lahko fotografija razkrije prostor na nov način. Ob praktičnih nasvetih so opazovali svetlobo, sence, linije poti, zasaditve, široke vedute in drobne detajle, hkrati pa spoznavali tudi poglede na okoliško krajino, ki jo v krajinski arhitekturi imenujemo sposojena krajina.
V Štanjelu so obiskovalci v okviru vodenega ogleda Ferrarijevega vrta in prenovljene Natalijine hiše odkrivali razglede, dediščino in vrtno umetnost Krasa. Letošnja tema se je posebej lepo povezala z vedutami in perspektivami prostora, ki ga je pred drugo svetovno vojno zasnoval dr. Maks Fabiani. Obiskovalci so spoznavali terasasto zasnovo vrta, izbrano rastlinje, edinstven vodovodni sistem in pomen vode na Krasu, doživetje pa zaključili v prijetnem družabnem vzdušju ob kraških okusih.
V Kindlerjevem parku so članice Društva za bivanje v cvetju Vrčica pripravile cvetlično obarvan dogodek pod arkadami občinskega poslopja in v sosednjem parku. Vrtnice so bile v središču dogajanja, saj je tekmovanje za najlepšo vrtnico pritegnilo lepo število cvetov, zanje pa je glasovalo več kot 70 ljubiteljev cvetja. Obiskovalci so lahko glasovali tudi za najlepšo slikarsko upodobitev vrtnic ali vrta, ustvarjali cvetlične portrete in cvetove iz krep papirja, prisluhnili predavanju o sušenju vrtnic ter okušali vrtnične dobrote. Mlajše obiskovalce so pritegnile vsebine o netopirjih, biodiverziteti, apnencu in življenju v jezeru, dogodek pa so sklenili z zasaditvijo društvenega drevesa, floridskega drena.
Hortikulturno društvo Maribor je v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor pripravilo vodenje po vrtu šole. V njem izstopata potomka najstarejše trte na svetu in samooplodni mandljevec. Kljub slabšemu vremenu se je dogodka udeležilo 15 ljudi, o dogodku pa so poročali tudi štajerski mediji.
V Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti so program prilagodili zanimanju obiskovalcev, ki so si želeli predvsem ogleda slovenskih rastlinskih posebnosti. Predstavili so jim cvetoče, redke in uporabne rastline, obiskovalci pa so bili posebej navdušeni nad cvetočimi mečki, maslenicami in planikami. V zgornjem delu vrta so doživetje dopolnili še razgledi na okoliške vrhove in ptičje petje.
V samostanskem zeliščnem in rožnem vrtu v Mekinjah je triurno vodenje z zeliščarko Sabino Grošelj pritegnilo okoli 50 udeležencev. Obiskovalci so si ogledali vrt, v katerem uspeva več kot 200 različnih zelišč, užitnih divjih rastlin, jagodičevja in vrtnic, ter spoznali 25 rastlin s posebnim pomenom v zeliščarstvu. Spoznali so tudi njihovo uporabo pri lajšanju tegob, podpori zdravju in v kulinariki ter načine pravilnega nabiranja in shranjevanja. Sodelujoči so odziv obiskovalcev povzeli z besedami: »Nad vrtom in vrtnicami so bili izjemno navdušeni. Večina obiskovalcev je bila prvič pri nas in je bila nad podobo in urejenostjo Mekinjskega samostana zelo navdušena.«
V Vili Mayer v Šoštanju so obiskovalci vrt doživeli kot prostor srečevanja, opazovanja in umirjenega spoznavanja dediščine. Letošnja tema se je lepo povezala z njihovim okoljem, saj vrt odpira poglede na arhitekturo vile, njeno okolico, detajle prostora ter odnos med naravo in kulturno dediščino. Ob koncu so poudarili tudi pomen skupnega odpiranja zelenih prostorov javnosti: »Veseli nas, da smo lahko letos sodelovali pri pobudi Dobimo se na vrtovih in s tem prispevali k skupnemu odpiranju vrtov, parkov in zelenih površin širši javnosti.«
Na gradu Bogenšperk so obiskovalci v okviru pobude poleg muzeja spoznali tudi vrt ob vodstvu tamkajšnjih vodnikov. Dogodka se je v soboto in nedeljo udeležilo 13 oseb, medtem ko v petek zaradi slabega vremena ogledov niso zabeležili.
O pobudi Dobimo se na vrtovih
Dobimo se na vrtovih je del evropske pobude Rendez-vous aux jardins, ki izvira iz Francije. Francosko ministrstvo za kulturo jo pripravlja že več kot dvajset let, leta 2018 pa se je razširila tudi na druge evropske vrtove in parke.
Namen pobude je javnosti približati pestrost in bogastvo vrtov ter parkov, opozoriti na njihov kulturni pomen in obiskovalce seznaniti s pozitivnimi vplivi zelenih prostorov na počutje. Pobuda hkrati spodbuja zavedanje o pomenu ohranjanja, obnove in oblikovanja vrtov ter prenosa specialnih znanj in veščin.
V Sloveniji pobudo koordinira Arboretum Volčji Potok v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo. Povezuje raznolike vrtove, parke, ustanove, lokalne skupnosti, lastnike in posameznike, ki s svojim delom prispevajo k prepoznavnosti slovenske vrtne dediščine ter k zavedanju, kako pomembni so kakovostni zeleni prostori za posameznika in skupnost.
Dobimo se znova med vrtovi v prihodnjem letu
Iskrena hvala vsem sodelujočim, ki ste odprli vrata svojih vrtov in parkov ter obiskovalcem omogočili, da so jih spoznali skozi zgodbe, znanje, poglede in srečanja.
Pobuda se bo nadaljevala tudi prihodnje leto. Prvi junijski konec tedna se bomo znova srečali med vrtovi; tema pobude Dobimo se na vrtovih 2027 bo »Trate, parterji in travniki«.
