Predstavniki Varuha človekovih pravic Republike Slovenije so se med obiskom Arboretuma Volčji Potok seznanili z namenom in pomenom Poti za spomin ter park doživeli skupaj s skupino iz Doma upokojencev Kranj.
Arboretum Volčji Potok so 26. avgusta 2026 obiskali namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc, namestnika varuhinje Ivan Šelih in dr. Jože Ruparčič ter njihovi sodelavci.
Posebna vrednost obiska je bila v tem, da predstavitev ni ostala le pri pogovoru. Ob srečanju z obiskovalci iz Doma upokojencev Kranj so predstavniki Varuha neposredno doživeli, kako lahko dostopno naravno okolje postane prostor druženja, gibanja, pogovora, obujanja spominov in prijetnih skupnih doživetij.
Pot za spomin ni zasnovana le kot sprehajalna pot. Je varen in vključujoč prostor za osebe, ki imajo težave s spominom ali znake demence, njihove bližnje, oskrbovalce in spremljevalce. Obiskovalcem omogoča, da naravo doživljajo v svojem ritmu, se ustavijo, opazujejo okolico ter preživijo kakovosten čas v družbi drugih

Pot za spomin in projekt Modra palica
Nastanek Poti za spomin sta predstavila direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak in dr. Zdenka Čebašek Travnik, ustanoviteljica in vodja študijske skupine Modra palica. je nastala v sodelovanju z Združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija. Pomemben del njenega delovanja je tudi podpora prostovoljcev Društva upokojencev Vir.
Pot za spomin je del širših prizadevanj projekta Modra palica, ki odpira možnosti za dostopnejše doživljanje narave tudi ljudem z različnimi telesnimi, čutnimi in kognitivnimi oviranostmi.

Pobude morajo spremljati sistemske rešitve
Predstavniki Varuha so Pot za spomin prepoznali kot dragoceno podporo osebam z demenco in drugim ranljivim skupinam. Ob tem so opozorili, da morajo takšne pobude spremljati sistemske rešitve, ki bodo starejšim, osebam z demenco in njihovim svojcem zagotavljale dostopno, pravočasno in dostojanstveno obravnavo, ustrezne programe ter strokovno podporo.
Direktor Arboretuma Matjaž Mastnak je opozoril na stigmatizacijo demence in pomen izboljšanja dostopa do Arboretuma z javnimi prevoznimi sredstvi. Podal je tudi pobudo za priznanje statusa invalida osebam z demenco, kar bi jim omogočilo širše možnosti podpore. Dostopnost je namreč eden od ključnih pogojev, da lahko naravno okolje resnično postane prostor, odprt različnim skupinam obiskovalcev.
Obisk ima tudi simbolen pomen, saj je sedež Varuha človekovih pravic leta 2017 postal prva demenci prijazna točka v Sloveniji. Srečanje v Arboretumu je tako povezalo prizadevanja za varovanje človekovih pravic s konkretnim primerom vključujočega prostora, v katerem lahko osebe z demenco in njihovi bližnji varno in sproščeno preživljajo čas v naravi. Celotno sporočilo o obisku in stališčih glede potrebnih sistemskih rešitev je objavljeno na spletni strani Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Pot za spomin, njeno zasnovo in možnosti obiska pa lahko pobliže spoznate tukaj.

Pomagajte širiti informacijo o Poti za spomin
Vabimo vas, da novico o Poti za spomin delite z ljudmi, ki imajo težave s spominom, in njihovimi bližnjimi ter z društvi, domovi za starejše in drugimi organizacijami, ki lahko Pot za spomin približajo svojim članom, stanovalcem in uporabnikom. V Arboretumu Volčji Potok si prizadevamo, da bi bil park čim bolj dostopen, vključujoč in prijazen različnim skupinam obiskovalcev.
S skupnimi prizadevanji lahko Pot za spomin doseže ljudi, ki bi jim varno in prijetno preživljanje časa v naravi lahko veliko pomenilo.


