Znanstveno ime za metulje je Lepidoptera, kar v prevodu pomeni luskasto krilo. Ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami. Luskice so nastale iz preoblikovanih dlak. Njihov življenjski cikel zaznamuje proces popolne preobrazbe. Tako se preobrazi več kot 80 odstotkov žuželk. Samica metulja odloži jajčece, iz njega pa se čez nekaj dni izleže ličinka, ki ji pravimo gosenica. Ima cevasto telo, premika se s pednanjem in se hrani z listjem. Odrasel metulj pa leti in se hrani s sladkim rastlinskim nektarjem. Medtem ko gosenica raste, večkrat menja kožo: pravimo, da se levi. Pred zadnjo levitvijo se obda z zaščitnim slojem, kokonom. Ličinka se nato zabubi. Na tej stopnji mirovanja, se njeno telo spremeni v telo odrasle živali. Ko je razvoj končan, odrasel metulj zleze iz bube. Sprva so krila še mokra in mehka, zato se mora metulj najprej posušiti in telo otrdeti, nato pa lahko poleti.
Metulji, odvisno od vrste, živijo od nekaj dni do nekaj mesecev.
Metulji preko kril v povprečju merijo od 3 mm do 30 cm.
Samice odložijo tekom življenja od 50 do preko 1000 jajčec. Razvoj ličink traja med dvemi in tremi tedni, razen pri vrstah, kjer osebki v jajčecih prezimijo. Ličinka se ob izvalitvi pregrize skozi jajčni ovoj in pogosto požre še preostanek jajčeca.
Nekateri metulji pred parjenjem izvajajo zapletene rituale, ki jim skupaj pravimo svatbeni ples. Partnerja se najdeta s pomočjo vonja.
Tudi metulji imajo obrambne mehanizme proti številnim plenilcem. Nekateri vsebujejo strupene snovi in to razkazujejo s svojimi barvami. Drugi metulji pa le posnemajo te strupene metulje s svojimi barvami. Nekatere vrste imajo na zadnjih parih kril dve piki v obliki velikih očes in z njimi lahko prestrašijo plenilca. Prav tako je zanimiva mimikrija bub. Bube so zelo podobne listom ali suhim vejicam, nekatere pa imajo svetleče delčke, s katerimi odganjajo ptiče.
Vir: Kurillo J., Metulji Slovenije, Ljubljana, 1992.