Prve žuželke, ki so se na zemlji pojavile pred 350milijoni let, so bile velikanske. Med evolucijo so se precej zmanjšale. Kljub temu so v živalskem svetu pomembna skupina, saj jih poznamo več kot milijon vrst. Večina žuželk ima krila; to so edini krilati nevretenčarji, ki so s svojimi letalnimi sposobnostmi osvojili kopno, zrak in vodo. Telo žuželk je sestavljeno iz treh delov, iz glave, oprsja in zadka. Trdo zunanje ogrodje iz hitina ne varuje zgolj tridelnega telesa žuželk, ampak tudi noge, tipalke in oči. Žuželke se levijo večkrat v življenju. Na glavi imajo par občutljivih tipalk, par sestavljenih oči, pogosto še pikčasta očesa ter tri pare obustnih okončin. Na oprsju so trije pari členastih nog in krila. V zadku so srce, prebavila, spolni organi in dihalnice. Z dihalnicami – trahejami žuželke dihajo. To so drobne cevke, ki so razporejene po njihovem telesu kot žile. Žuželke imajo občutljiva čutila za vonj in okus. Oči imajo sestavljene iz več sto šestkotnih oči. Znanstveniki domnevajo, da slika, ki jo zaznajo žuželke, spominja na mozaik. Poznamo krilate žuželke, katerih je tudi največ. Sem spadajo metulji, muhe, kačji pastirji, ose,… Druga skupina so kopenske žuželke, katere predstavniki so kobilice in skarabeji. Tretja skupina so vodne žuželke. Sem spadajo potapniki, vodni drsalci, kozaki, vodni škorpijoni…

Rekorderji: Najhitrejše žuželke so kačji pastirji. Čeprav je razpon njihovih kril le 7,5 cm, lahko nad vodno gladino poletijo s hitrostjo 60 km/h. Rekorderke v utripanju s krili pa so mušice, saj naredijo 1000 zamahov v sekundi. To je petkrat več od čebel.

Vir: Wurmli, Žuželke, 2001
Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zootehnike