V nedeljo, 11. oktobra 2026, se je več kot 30 udeležencev in en štirinožni spremljevalec pridružilo Sprehodu z Modro palico za dobro počutje in spomin v Arboretumu Volčji Potok. Tokratni sprehod po Poti za spomin je potekal pod naslovom »Zgodba o Modri palici«. Vodila ga je Zdenka Čebašek-Travnik, vodja študijske skupine Modra palica, ki je predstavila nastanek in razvoj projekta ter pomen dostopnosti narave za vse.

Sprehod so s svojimi prispevki in zgodbami obogatili člani študijske skupine Modra palica Lili in Milan Jazbec, Ludvik Travnik ter Ana Hribar Podkrajšek. Pridružil se nam je tudi direktor Arboretuma Matjaž Mastnak, ki je poudaril pomen dostopnosti parka za vse obiskovalce ter pohvalil prizadevanja in delo študijske skupine. Sprehoda se je udeležilo tudi pet usposobljenih spremljevalcev po Poti za spomin, članov Društva upokojencev Vir, ki je prav tako vključeno v projekt Modra palica.

Pripovedovanje zgodb v naravi

Sprehod smo začeli pri Modri klopci ljubezni in prijaznosti, kjer je Zdenka Čebašek-Travnik uvodoma spomnila na svetovni dan duševnega zdravja, ki je vsako leto 10. oktobra. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ga je letos pospremil z geslom »Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.«, ki poudarja pomen osebnih izkušenj, poslušanja in medsebojnega razumevanja pri zmanjševanju stigme ter ustvarjanju bolj vključujoče in podporne skupnosti.

Zdenka Čebašek-Travnik s papirji v rokah pripoveduje udeležencem oktobrskega sprehoda z Modro palico v Arboretumu Volčji Potok. Udeleženci stojijo v polkrogu pod jesenskimi drevesi in pozorno poslušajo.

Zdenka Čebašek-Travnik je poudarila, da se to sporočilo lepo ujema z naslovom našega sprehoda »Zgodba o Modri palici«. Tudi projekt Modra palica temelji na srečevanju, izmenjavi izkušenj in ustvarjanju prostora, v katerem je vsakdo dobrodošel.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je tudi Forest Therapy Hub opozoril na pomen premišljeno zasnovanih dejavnosti v naravi, ki lahko prispevajo k dobremu počutju in medsebojnim odnosom. Prav ti sporočili sta se prepletali na nedeljskem sprehodu, kjer so pripovedovanje, poslušanje in skupna doživetja v naravi ustvarjali priložnosti za pristne človeške stike.

Od ideje do Poti za spomin

Zgodba projekta Modra palica sega v jesen 2024, ko je v Arboretumu začela delovati študijska skupina, ki si prizadeva omogočiti prijetno in dostopno doživljanje narave tudi osebam z različnimi telesnimi, čutnimi in kognitivnimi ovirami. Projekt povezuje zdravje, naravo in kulturo, posebno pozornost pa namenja osebam z demenco, njihovim svojcem in spremljevalcem. Eden njegovih pomembnih dosežkov je približno kilometer dolga Pot za spomin, ki obiskovalcem omogoča umirjen sprehod, raziskovanje narave z različnimi čutili in prijeten pogovor.

Člani študijske skupine vsako drugo nedeljo v mesecu pripravljajo Sprehode z Modro palico za dobro počutje in spomin, ki so vsakokrat posvečeni drugi temi. Tako nastajajo nove priložnosti za druženje, raziskovanje narave in izmenjavo izkušenj.

Vonji, ki prebujajo spomine

Po uvodnem delu smo se odpravili proti Dišečemu vrtu, kjer smo pozornost namenili vonjavam rastlin. Ludvik Travnik je predstavil zanimivo povezavo med vohom, čustvi in spominom. Vohalne informacije so tesno povezane z možganskimi predeli, ki sodelujejo pri čustvenem doživljanju in spominu. Zato lahko znan vonj nepričakovano obudi osebne spomine na kraje, ljudi ali dogodke iz preteklosti.

V Dišečem vrtu smo si ogledali tudi tri umetniška dela z naslovom Varuhi narave, ki sta jih v okviru projekta Multisensory Art ustvarili slovenski umetnici Živa Slavec in Jasna Hrovatin. Preplet vonjav rastlin, dotika in umetnosti je obogatil doživljanje narave ter spodbudil spominjanje in pripovedovanje zgodb.

Udeleženci sprehoda z Modro palico si v Dišečem vrtu Arboretuma Volčji Potok ogledujejo keramični skulpturi iz cikla Varuhi narave. Skupina stoji ob umetniških delih, postavljenih med zelenje pod leseno pergolo.

Med vrtnicami in drevesi prihodnosti

Pot smo nadaljevali mimo Rožnega vrta papeških vrtnic in kipa svete Terezije, znane tudi kot Mala cvetka. Tu je direktor Arboretuma Matjaž Mastnak predstavil zanimivosti o vrtnicah, njihovi zgodovini in simboliki. Predstavil je tudi drevesa za prihodnost in pomen izbire drevesnih vrst, ki bodo bolje prilagojene spreminjajočim se podnebnim razmeram.

Na naslednji postaji je Lili Jazbec predstavila posebno košarico s predmeti za veččutno doživljanje narave, ki jo uporabljamo na Poti za spomin. V njej so različni naravni materiali in predmeti, ki spodbujajo dotikanje, opazovanje, raziskovanje in pogovor.

Zdenka Čebašek-Travnik pripoveduje skupini udeležencev sprehoda z Modro palico ob Rožnem vrtu papeških vrtnic v Arboretumu Volčji Potok. Za njo je z zelenjem obrasla pergola, v ozadju pa kip svete Terezije.

Lili Jazbec je poudarila, kako hitro lahko skupno raziskovanje predmetov poveže ljudi, ki se še pred nekaj minutami niso poznali. Predmeti lahko obudijo spomine, sprožijo različne asociacije in spodbudijo pripovedovanje osebnih zgodb. Košarica tako ni le pripomoček za doživljanje narave, temveč tudi dragocena spodbuda za pogovor in druženje.

Lili Jazbec v rumeni jakni med sprehodom z Modro palico dviguje naravni predmet in udeležencem predstavlja košarico za veččutno doživljanje narave. V drugi roki drži pleteno košarico, ob njej pa udeleženka fotografira predstavitev.

Gibanje, pesem in dobra volja

Ob sončni uri je Milan Jazbec predstavil njeno delovanje in razložil, kako lahko s pomočjo sončne ure določimo čas, s senco pa se orientiramo po straneh neba.

Sledilo je kratko razgibavanje, ki ga je vodila Ana Hribar Podkrajšek. Z nežnimi gibalnimi vajami smo se nekoliko razgibali in sprostili, nato pa pot nadaljevali proti Jezeru rdečega javorja.

Tam smo skupaj z Ano Knific, ki je tudi usposobljena spremljevalka po Poti za spomin, zapeli znano pesem »Kaj mi poje ptičica«. Njen refren »Dobra volja je najbolja« je lepo zaokrožil naše druženje in ustvaril še en trenutek veselja in povezanosti.

Sprehod smo v prijetnem vzdušju zaključili pri cvetličnem labirintu z visokimi gredami.

Narava nas povezuje

Oktobrski sprehod je znova pokazal, da Pot za spomin ni le urejena sprehajalna pot. Je prostor druženja, pogovorov, obujanja spominov in ustvarjanja novih skupnih doživetij.

Včasih je dovolj že vonj rastline, zanimiv predmet, pesem ali prijazen pogovor, da se med ljudmi spletejo nove vezi. Narava ponuja prostor za srečevanje, zgodbe pa nas povezujejo.

Udeleženci so ob koncu izrazili željo, da bi se Sprehodi z Modro palico za dobro počutje in spomin nadaljevali tudi v novembru. Njihovi odzivi so dragocena spodbuda za nadaljnje delo študijske skupine, zato smo se odločili pripraviti še dva sprehoda. V nedeljo, 8. novembra nas bo Lili Jazbec popeljala po Poti za spomin in doživljanje narave obogatila s pripovedovanjem zgodb. 13. decembra bosta sprehod vodila Ludvik Travnik in Ana Hribar Podkrajšek.

Tudi v prihodnje si bomo prizadevali približati naravo vsem, še posebej tistim, ki se pri dostopu do nje srečujejo z različnimi ovirami. S tem uresničujemo pomemben del poslanstva Arboretuma Volčji Potok, da je park dostopen, vključujoč in prijazen do vseh generacij. Veselimo se novih srečanj in skupnih doživetij na Poti za spomin in drugod po parku.

Hvala članom študijske skupine Modra palica, usposobljenim spremljevalcem po Poti za spomin ter vsem udeležencem, ki ste z nami delili nedeljsko dopoldne, svoje zgodbe in dobro voljo.

Morda vas bodo zanimale tudi te povezane vsebine:

Pot za spomin

Projekt Modra palica

Arboretum Volčji Potok se je pridružil mreži Demenci prijaznih točk

Sprehodi z Modro palico za dobro počutje in spomin

Januarski Sprehod z Modro palico z Mijo Jerman

Februarski Sprehod z Modro palico z Matjažem Mastnakom

Marčevski Sprehod z Modro palico z Milanom Jazbecem

Aprilski Sprehod z Modro palico z Matejo Račevski

Majski Sprehod z Modro palico z Ano Hribar Podkrajšek

Septembrski Sprehod z Modro palico z Ludvikom Travnikom