Zgodba o nastanku vrtnic noazet se je odvila v Ameriki, v Južni Karolini, blizu mesta Charleston. Tam sta bila soseda John Champney in Philippe Noisette, prvi angleških korenin, drugi Francoz, ki ga je v ZDA poslala francoska vlada. Prvi je živel od riževih polj in je ob tem gojil veselje do botanike; drugi je kot vrtnar skrbel za Južnokarolinski vrt zdravilnih rastlin. Oba sta bila člana Južnokarolinske vrtnarske družbe.
Philippe Noisette je od svojega brata iz Francije prejel sadiko bengalke ‘Old Blush’, jo razmnožil in sadiko podaril sosedu. Gospod Champney je s cvetnim prahom prejete bengalke oprašil svojo muškatko, ki je z enostavnimi majhnimi belimi cvetovi cvetela enkrat v drugi polovici poletja. Oploditev je bila uspešna in prišel je do kaljivih semen. Leta 1811 je zacvetela potomka: imela je velike dišeče rožnate cvetove v skupinah in je rastla kot popenjavka. Še vedno je cvetela le enkrat v poletju, kot mati muškatka.
John Champney je vrnil prijaznost in se za ‘Old Blush’ oddolžil z zrelimi šipki svojega križanca. Philippe Noisette je novo vrtnico poimenoval po sosedu ‘Champneys’ Pink Cluster’ (angl. Champnyjeva rožnata, ki cveti v šopih). Semena iz šipka je posejal. Leta 1814 je zacvetel sejanec, ki je veselo pocvital. Zadetek na tomboli!
Ne pozabimo, da so evropske vrtnice takrat cvetele enkrat v poletju in da se je ta ponavljavo cvetoča novost pojavila pred prvo burbonko. Philippe Noisette je noviteto poslal svojemu bratu v Pariz, ki je z njo seznanil pariške rožarje. Botanik Claude Antoine Thory je novo vrtnico opisal in ji dal ime ‘Rose de Philippe Noisette’ (franc. vrtnica Philippa Noisetta) oziroma Rosa noisettiana. Sloviti botanični slikar Redouté je za Thoryjevo knjigo to vrtnico naslikal.
Danes sorto poznamo kot ‘Blush Noisette’. Velja za prvo noazeto, iz katere so v procesu žlahtnjenja osnovali cel razred vrtnic noazet.
Noazete so zelo hitro začeli križati s čajevkami. Rumena čajevka je zaplodila serijo rumenkastih in rumenih popenjavk, ki so v toplejših podnebjih še vedno priljubljene. Čajevkaste noazete (angl. Tea-Noisette) so namreč na mraz bolj občutljive od osnovnih noazet in v osrednji Sloveniji ne preživijo zim.
Naj povzamem: noazete so skupina pocvitajočih popenjavih vrtnic, ki so izšle iz radocvetnih bengalk, tako kot burbonke.
Arboretum Volčji Potok ima v svoji zbirki devet noazet. Dve zaenkrat gojimo v loncu, da jih pred zimo prenesemo v neogrevan rastlinjak. Če predstavitev vrtnic spremljate od začetka, boste zaznali, da se pri noazetah prvič pojavi rumeni cvet.
‘Blush Noisette’ (Philippe Noisette 1814 US)
Prva noazetka, začetnica svojega razreda. Na Gorenjskem ne zrase v popenjavko, poletje je prekratko in premrzlo. Zimski mraz zaenkrat prenaša brez poškodb.
Cvetovi od blizu. Dišijo nenavadno, nekoliko ostro; nekateri pravijo, da po klinčkih.
‘Crépuscule’ (Francis Dubreuil 1904 FR)
Med oranžnimi popenjavkami je stara Krepuskula še vedno neverjetno konkurenčna. Ima mnogo cvetja in cvetenje vztrajno ponavlja. Se pa slabo čisti, zato je treba odslužene cvetove sproti odstranjevati s škarjami. Značilnost noazet, ki cvetijo rumeno, so rdeči mladi listi.
‘Mignonette d’Alupka’ / ‘Liubimitsa Alupki’ / ‘Любимица Алупки’ (Nikolaj A. Gartvis 1838 RU)
Biserno rožnati cvetki so zelo ljubki, a sorta pri nas ne da veliko cvetja. Gre za staro rusko sorto za cvetličenje obmorskih dvorcev na krimski črnomorski obali.
‘Mme Alfred Carrière’ (Joseph Schwartz 1875 FR)
Sorta je močno raščava. Pet metrov visoko vodilo je zanjo ravno pravšnje.
‘Marie Dermar’ (Rudolf Geschwind 1888 AH)
‘Meteor’ (Rudolf Geschwind / P. Lambert 1887 AH)
Najpomembnejši avstroogrski žlahtnitelj Rudolf Geschwind je uspel vzgojiti temno rožnato noazeto.
‘Chrometella’ (Coquereau 1841 FR)
Eden od zgodnjih poskusov, ustvariti rumeno popenjavko.
‘Marechal Niel’ (Henri & Giraud Predel 1864 FR)
‘Marechal Niel’ je čudovito rumen, dokler ga ne osveti sonce. Potem pobledi. Vonj te vrtnice je legendaren: mareličen, malinov … saden.
‘Madame Plantier’ (Plantier 1835 FR)
Bela popenjavka brez trnov, ki ni zares doma v nobenem razredu. Ima več značilnosti noazet, samo glavne ne: ne pocvita.
Vrtnice poiščite v digitalnem rozariju