Načrtovanje in odgovorna izbira rastlin v javnem prostoru

Javne zelene površine so danes pod večjim pritiskom kot kadarkoli prej. Podnebne spremembe, zbitost tal, pomanjkanje prostora za korenine, intenzivna raba in širjenje invazivnih vrst zahtevajo premišljene, strokovno utemeljene rešitve, ki presegajo zgolj estetsko raven zasaditev.

V Arboretumu Volčji Potok smo letos pripravili povsem nov sklop strokovnih predavanj, zasnovan posebej za projektante in vzdrževalce zelenih površin, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji dolgoročne vitalnosti dreves, odpornosti zasaditev, podpore biotski pestrosti ter odgovorne izbire rastlinskega materiala. Program združuje sodobne pristope k sajenju dreves, izboljšanju rastiščnih razmer, večslojnim zasaditvam ter problematiki invazivnih vrst in uporabi domorodne drevnine.

V ospredju so konkretni primeri iz prakse, preverjene metode in izkušnje stroke, ki omogočajo bolj trajnostno načrtovanje in učinkovitejše upravljanje javnih zelenih površin.

PROGRAM PO DNEVIH

torek, 15. 9. 2026
Sajenje dreves za spremenjeno podnebje – praktični primeri po Stockholmski metodi
Prezračevanje koreninskega sistema
sreda, 16. 9. 2026
Večslojne zasaditve v javnem prostoru: dolgoročna obstojnost in biotska pestrost
Okrasne čebulnice v javnih nasadih: načrtovanje, izbor in dolgoročni učinek
torek, 22. 9. 2026
Invazivne rastline s črnega seznama
Uporaba domorodne drevnine namesto invazivnih okrasnih vrst

PROGRAM
sreda, 16. 9. 2026

Večslojne zasaditve v javnem prostoru: dolgoročna obstojnost in biotska pestrost
predavanje
Andreja Vučer

Predavanje obravnava načela načrtovanja in izvedbe večslojnih rastlinskih zasaditev v javnih nasadih, kjer se trajnice, čebulnice, grmovnice in drevesa povezujejo v funkcionalno, estetsko in vzdrževalno celoto. Poseben poudarek je namenjen razmerju med projektantskimi odločitvami in realnimi vzdrževalnimi pogoji, prilagajanju zasaditev podnebnim spremembam ter dolgoročni obstojnosti zasaditev v intenzivno rabljenem prostoru, vključno z vprašanjem, kako se posamezne rastlinske kombinacije obnašajo in razvijajo po desetih letih. V skladu s sodobnimi smernicami krajinske arhitekture predavanje izpostavlja večslojne zasaditve kot ključno orodje za povečanje funkcionalne biotske pestrosti v urbanem prostoru. Raznolik nabor in različni časi cvetenja rastlin so obravnavani kot ključni dejavniki ekološke stabilnosti in odpornosti javnih nasadov ter kot osnova za večjo funkcionalno vrednost prostora za opraševalce in druge organizme. Biodiverziteta je predstavljena ne kot dodana vrednost, temveč kot integralni del kakovostno zasnovanih javnih zelenih površin, ki dolgoročno vpliva na vzdrževanje, rabo prostora in doživljanje krajine.

Okrasne čebulnice v javnih nasadih: načrtovanje, izbor in dolgoročni učinek
predavanje
Melita Miš Strgar in Mateja Račevski

Predavanje se osredotoča na vlogo okrasnih čebulnic v javnih nasadih ter njihovo vključevanje v različne tipe zelenih površin. Tema bo obravnavana z dveh strokovnih vidikov: z agronomskega vidika pridelave, izbora in lastnosti posameznih vrst ter z vidika krajinske arhitekture, kjer so čebulnice obravnavane kot prostorski in oblikovni element javnega prostora. Obravnavana bodo načela izbora vrst in sort, časovna dinamika cvetenja ter kombiniranje čebulic z drugimi rastlinami v večslojnih zasaditvah. Poseben poudarek bo namenjen umeščanju čebulnic v konkretne prostorske situacije, razmerju med projektantskimi odločitvami in vzdrževalnimi praksami ter vprašanju dolgoročne obstojnosti zasaditev v javnem prostoru. Predavanje bo izpostavilo tudi vlogo okrasnih čebulnic pri oblikovanju sezonske prepoznavnosti prostora, podpori biodiverzitete in prilagajanju zasaditev podnebnim razmeram. Vsebina predavanja temelji na več kot tridesetletnih izkušnjah Arboretuma Volčji Potok pri načrtovanju, preizkušanju in uporabi okrasnih čebulnic v javnem prostoru ter na primerih iz prakse, ki se dolgoročno preverjajo v realnem okolju kulturnega spomenika in javnega parka.

PREDSTAVITEV PREDAVATELJEV

Andreja Vučer, uni. dipl. inž. krajinske arhitekture, je bila zadnji dve desetletji pred upokojitvijo zaposlena v projektivi Arboretuma Volčji Potok, kjer je načrtovala  predvsem zasebne vrtove in javne zelene površine. Svoje izkušnje iz načrtov je uresničevala pri samem terenskem delu in v tesnem sodelovanju s strankami v usklajevanju prostorskih, projektantskih in krajinskih načel. Njena posebnost so trajnice, predvsem skuša slediti novim trendom zasajevanja trajnic skupaj z drugimi okrasnimi rastlinami, v luči ohranjanja in vzdrževanja ter podnebnih sprememb. Redno se udeležuje seminarjev pri ZPORS, simpozijev in predavanj iz področja omenjene tematike in tako ohranja stik s stroko in aktualno tematiko. V Arboretumu je še vedno aktivna na področju svetovanja in pomoči pri načrtovanju in urejanja vrtov.

Melita Miš Strgar je univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva – rastlinske proizvodnje. Od aprila 1992 je zaposlena v Arboretumu Volčji Potok. Opravlja različna dela in naloge, ves čas skrbi za nabavo rastlinskega materiala za park, proizvodnjo ter prodajo in predstavljanje Arboretuma javnosti. Organizira in pripravlja velike vrtnarsko-cvetličarske prireditve in skrbi za medijsko prepoznavnost. V gostovanjih na POP TV in RTV Slovenija več kot dve desetletji sodeluje s prispevki o rastlinah. Tretji mandat je članica izpitnega odbora Obrtne zbornice Slovenije za imenovanje mojstrov vrtnarske in cvetličarske stroke. Je odgovorna oseba za zdravstvene preglede rastlin in izdajanje rastlinskih potnih listov.

Mateja Račevski je pooblaščena krajinska arhitektka, diplomirala je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na oddelku za krajinsko arhitekturo. V Arboretumu Volčji Potok je zaposlena kot pomočnica direktorja za program. Sodeluje pri snovanju, pripravi in vodenju programov za javno predstavljanje ter strokovna in izobraževalna področja delovanja zavoda ter skrbi za uresničevanje letnega programa dela. Svoje strokovno znanje gradi in preverja v kontekstu Arboretuma Volčji Potok kot kompleksnega kulturnega spomenika, naravne vrednote in javnega parka. Predavateljica je članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Društva krajinskih arhitektov Slovenije.

OSTALE INFORMACIJE ZA IZVEDBO

8.30–8.50       Prihod udeležencev v Arboretum Volčji Potok
8.50–9.00       Čas za premik od vhoda do predavalnice
9.00–11.00     Program
11.00–12.00   Čas za kosilo in druženje
12.00–14.00   Program

Program bo potekal v predavalnici in na prostem. V primeru močnega dežja bomo izobraževanje prilagodili.

Kotizacija izobraževanja za en dan: za člane ZAPS in študente 100 €, za ostale 120 €. Kotizacija vključuje predavanja, pogostitev ob prihodu, kosilo, vstopnino v park in organizacijo dogodka. Račun vam pošljemo mesec dni pred pričetkom izobraževanja. Plačilo računa je dokončna prijava.

25 % popust za udeležbo na vsaj dveh dneh izobraževanja.

Število udeležencev je omejeno.

Informacije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh. (mateja.racevski@arboretum.si)

Rok prijave: 10. september 2026. Skrajni rok za morebitno odpoved (po e-pošti: mateja.racevski@arboretum.si) je 13. september 2026 do 12.00. Če se boste odjavili kasneje, ali če se dogodka kljub prijavi ne boste udeležili, vam bomo zaračunali stroške kotizacije: članom ZAPS 15 €, nečlanom 50 €.

Člani ZAPS prejmejo za posamezni dan tri kreditne točke – sklop C (tehnologija, materiali in tehnika).

OBRAZEC ZA PRIJAVO