Mednarodni strokovni posvet za strokovnjake s področja krajinske arhitekture, arhitekture, vrtnarstva in turizma

Petek, 20. 3. 2026, Portorož (Hotel Slovenija)

Mednarodni strokovni posvet je namenjen strokovnjakom s področja krajinske arhitekture, arhitekture, vrtnarstva in turizma, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji načrtovanja, upravljanja in vzdrževanja parkov kot pomembnega dela turistične ponudbe krajev in destinacij.
Parki niso le zelene površine, temveč nosilci identitete prostora, kulturne dediščine in doživetij obiskovalcev. Na posvetu bomo skozi konkretne primere iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Nemčije osvetlili, kako lahko kakovostno upravljanje parkov prispeva k trajnostnemu razvoju turizma, zadovoljstvu obiskovalcev in dolgoročni ohranitvi zelenih sistemov.

Predavatelji:
Rosin Manuel, Italija
mag. Darja Pergovnik, Slovenija
Petar Banda, Hrvaška
Heiko Hübscher, Nemčija
Kaja Šprljan Bušić in Ines Hrdalo, Hrvaška

Jezik posveta:

Slovenščina, angleščina, hrvaščina. Predavanja potekajo brez simultanega prevajanja.

PROGRAM:

VSEBINA PREDAVANJ IN PREDSTAVITEV AVTORJEV:

Goriški grad: kjer se zidovi srečajo s travniškimi cvetlicami – živi park

Predavanje obravnava, kako lahko naravno zasnovane zasaditve preoblikujejo zgodovinske urbane prostore v odporne ekosisteme. V parku Goriškega gradu travnik s trajnicami v izmeri 500 m² ponazarja tri na dokazih temelječe koristi: vpliv na javno zdravje, okoljsko učinkovitost in kulturni turizem, s čimer se prostor dediščine preobraža v živo destinacijo, ki poudarja ekološko in zgodovinsko kontinuiteto. Takšne zasaditve niso zgolj okras, temveč funkcionalna infrastruktura, ki prispeva k večji odpornosti urbanega prostora.

Rosin Manuel je vrtnar in oblikovalec vrtov. Po končanem izobraževanju za kmetijskega tehnika je pridobil diplomo iz oblikovanja vrtov na Nuova Accademia del Design v Veroni. Ima skoraj 25 let strokovnih izkušenj, med drugim pet let kot vodilni oblikovalec na Nizozemskem v podjetju All Seasons Hoveniers. Zadnjih sedem let se posveča načrtovanju in vzdrževanju vrtov, zasnovanih po načelih naravne vegetacije, navdihnjenih z gibanjem Dutch Wave.

Vegetacija in Plečnikovo urejanje odprtega prostora

Arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je prepoznan predvsem kot arhitekt, ki je deloval na Dunaju, Pragi in v Ljubljani, manj znane pa so njegove ureditve in principi urejanja odprtega prostora, kjer vegetacija predstavlja temeljni gradnik ureditev. Po njegovih načrtih so bili urejeni parki, vrtovi, terase, nabrežja, pokopališča, trgi in ulice. V večini primerov je posegal v obstoječe ureditve, nekatere je bolj drastično spremenil, druge manj. Ob tem preurejanju je bilo posekanih več drevoredov, nekateri so bili nadomeščeni, drugi ne. Veliko dreves pa je tudi ohranil in vključil v novo ureditev. Plečnikove ureditve so prav zaradi vključevanja vegetacije in glede na toplotne spremembe vsak dan bolj aktualne in tudi turistično zanimive. Izpostavljena bo konservatorska dilema odstranjevanja vegetacije, problem upravljanja in vzdrževanja teh površin ter ustvarjanje identitete v Plečnikovih stvaritvah, ki so v večini primerov postale kulturni spomeniki državnega pomena in deloma celo svetovna dediščina UNESCA.

Mag. Darja Pergovnik, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, je konservatorska svetnica, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. V svojem strokovnem delu se posveča raziskavam ter pripravi usmeritev za obnovo vrtnoarhitekturnih zasnov in ureditev v Ljubljani. Sodelovala je pri številnih realiziranih obnovah, med drugim pri prenovi grajskega parka Polhov Gradec, parka Tivoli ter pri številnih posegih v Plečnikove ureditve v odprtem prostoru. Leta 2025 je izšla njena knjiga Plečnikova zelena Ljubljana.

180 let neprekinjenega vzdrževanja zelenih površin mesta Opatija in projekt Angiolina za promocijo in revitalizacijo kulturne dediščine

Zelene površine mesta Opatija predstavljajo hortikulturno dediščino Republike Hrvaške. Kljub razmeroma mladi zgodovini razvoja naselja se opatijski parki začnejo oblikovati že konec 19. stoletja, ko se mesto razvije v elitno zimovališče evropske aristokracije in umetnikov. Opatija v svoji urbanistični zasnovi nima obrambnega obzidja, kot ga ima bližnji Kastav, niti starega mestnega jedra, ki bi bilo nosilni del identitete mediteranskih naselij, kot je Volosko. Zato je glavni adut mesta Opatija in temelj njegove identitete prav antropogeno zelenje. V turističnem smislu je to edinstven »produkt«, ki Opatijo bistveno razlikuje od drugih mest iz istega obdobja razvoja. Kako pomembna je bila vloga vrtnarjev pri oblikovanju in vzdrževanju zelo kompleksnega koncepta vrtnega mesta, kakršna je Opatija, potrjuje tudi neprekinjena tradicija, katere dediči smo še danes. Revitalizacija kompleksa stare drevesnice in najstarejšega hrvaškega rastlinjaka z vzpostavitvijo novih javnih in družbenih vsebin prispeva h gospodarskemu razvoju, ohranjanju kulturne dediščine ter ustvarjanju nove, trajnostne turistične ponudbe, namenjene tako lokalnemu prebivalstvu kot obiskovalcem. Novo mestno središče je hkrati zasnovano kot prostor za promocijo vseh strok, povezanih z vzdrževanjem zelenih površin in hortikulturo.

Petar Banda se je rodil leta 1983 na Reki. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval in zaključil v Opatiji. Študij krajinske arhitekture je končal v Zagrebu. Že od zaključka študija sodeluje pri pripravi idejnih rešitev za zasebne vrtove ter pri natečajih. Od leta 2022 je zaposlen v mestnem podjetju Parkovi d.o.o. Opatija, kjer dela na področju rednega vzdrževanja zelenih površin ter varstva zgodovinskih in kulturnih celot.

Rozarij Zweibrücken: vedno očarljiv

Rozarij Zweibrücken je bil ustanovljen leta 1911 na pobudo meščanov in odprt leta 1914. Zaradi lege v bližini mestnega središča je dolga leta predstavljal pomembno središče kulturnega življenja mesta na skrajnem jugozahodu Nemčije. V osemdesetih letih 20. stoletja je zanimanje za vrt in spremljevalni program začelo upadati, kar se je odrazilo v manjšem številu obiskovalcev in številu prodanih letnih vstopnic. Do konca devetdesetih let je park letno obiskalo še približno 50.000 ljudi. Leta 2011 je mesto upravljanje rozarija preneslo na občinsko podjetje, kar je omogočilo postopno obnovo parka in ponovno vzpostavitev njegove identitete. Uveden je bil nov kulturni program, osredotočen na vrt in obiskovalce. V letu 2014, ob 100. obletnici, je park obiskalo 125.000 ljudi, prodaja letnih vstopnic pa se je do leta 2025 povečala na 8.000. Rozarij je bil leta 2019 razglašen za zaščiten kulturni spomenik, leta 2022 pa je prejel priznanje Award of Garden Excellence Svetovne federacije društev vrtnic (WFRS).

Heiko Hübscher se je v letih 1985–1988 izobraževal za vrtnarja s specializacijo v hortikulturi in krajinskem vrtnarstvu. Po končanem vajeništvu je delal kot kvalificirani vrtnar na področju nege dreves ter vzdrževanja velikih parkov z lastno rastlinsko proizvodnjo. Leta 1991/92 je opravil mojstrski izpit. Leta 2001 je spremenil poklicno pot in postal inštruktor v Rozariju Zweibrücken. Od leta 2005 je prevzel odgovornost za vzdrževanje vrta, v obdobju med letoma 2005 in 2011 pa je postopno uvedel ekološko usmerjen pristop k vzdrževanju. Od leta 2011 je zadolžen za celotno hortikulturno upravljanje rozarija.

Naravna inteligenca v sodobnem okolju

Prostor, ki ga načrtujemo, razumemo kot živ organizem, ki sledi ritmom narave in ritmom svoje notranje zgradbe. Elementi, s katerimi ga gradimo, segajo od vertikalnih do nizkih plasti, pri čemer vsak izhaja iz naravne inteligence in ima najmanj tri funkcije: uporabno, estetsko in družbeno. Na takšnih izhodiščih temelji tudi pobuda Novi evropski Bauhaus, ki v urbanem razvoju poudarja trajnost, vključenost in lepoto ter nas spodbuja k povezovanju z naravo in krepitvi občutka pripadnosti skupnosti. Tema predavanja bo zato osredotočena na trajnostno oblikovanje, ki navdih črpa iz narave in njenih procesov ter ustvarja ambientalne vrednosti, usmerjene v človekove potrebe. Z upoštevanjem naravnih procesov nastajajo prostori, ki so neizogibno trajnostni in prinašajo koristi pri povečanju biotske raznovrstnosti ter ublaževanju podnebnih sprememb. Prikazani projekti: ACI marina Rovinj in Riva Split.

Kaja Šprljan Bušić je krajinska arhitektka, v krajinskoarhitekturnem biroju Kreativni krajobrazi d.o.o. deluje kot direktorica in projektantka. Diplomirala je na Oddelku za krajinsko arhitekturo v Zagrebu, del študija je opravila v Ljubljani ter magistrirala na Anhalt University of Applied Sciences. Delovne izkušnje je izpopolnila v biroju Turenscape Design Institute, Kitajska in v biroju Latz & Partner, Nemčija.
Ines Hrdalo je krajinska arhitektka, ki na Agronomski fakulteti v Zagrebu na Katedri za krajinsko arhitekturo in okrasne rastline deluje kot izredna profesorica. Fokus njenega dela je usmerjen v tematiko trajnosti, razvoj prostora, ki prispeva h genius loci (občutku kraja), ter ustvarjanje socialnih funkcij.

PRIJAVA IN KOTIZACIJA

Strokovni posvet je PLAČLJIV. Število udeležencev je omejeno.

Kotizacija za strokovni posvet znaša 110 EUR in vključuje vsa predavanja, odmor za kavo in kosilo. Račun vam pošljemo 14 dni pred pričetkom posveta. Plačilo računa je dokončna prijava.

ROK PRIJAVE: Prijave so možne do zapolnitve mest. Število udeležencev je omejeno. Prijavite se lahko prek spodnjega spletnega obrazca.

POPUST: Člani Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije in ZAPS imajo 10 % popust pri kotizaciji.

Člani ZAPS za udeležbo prejmejo 3 kreditne točke iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).

*Pridružujemo si pravico do spremembe programa.

S prijavo se obvezujete, da nas boste o NEUDELEŽBI pisno obvestili na e-naslov: info@arboretum.si  najkasneje do petka, 13. marca 2026, do 12. ure in na ta način sprostili rezervacijo in omogočili udeležbo drugim interesentom.

S prijavo se strinjate, da lahko organizator izobraževanja naredi avdio in video posnetke predavanj ter fotografije dogodka in jih objavi na spletni ter Facebook strani.

PRIJAVNI OBRAZEC