V Arboretumu Volčji Potok, se vsako pomlad razcvetijo kronice. Ko se med jelšami pokažejo prvi beli cvetovi, se zdi, kot da se mokriščni gozd za hip pobeli. Kronice, z daljšim imenom pomladanski veliki zvončki, s cvetovi pobelijo približno pet hektarjev močvirnega gozda, bregove potokov in robove vlažnih travnikov. To je eden večjih predelov s kronicami v osrednji Sloveniji.
Do 31. marca vabimo obiskovalce, da si ogledajo kronice ter izvedo več o varovanju kronic in njihovem življenjskem prostoru. Praznik kronic bodo s posebno ponudbo sladic zaznamovali tudi v Kavarni Arboretum.
Kje v Arboretumu cvetijo kronice?
Največ kronic je v Hujski loki, poleg tega pa jih v Arboretumu najdete še na več območjih, ki so predstavljena v pregledu rastišč kronic, med drugim ob potoku Stanjšku v Zgornjem angleškem parku, ob Jezeru bele magnolije, ob Velikem jezeru vzdolž Otočevega potoka ter ob Gozdnem potoku v Jelovi dragi. Cvetenje se iz dneva v dan spreminja, zato se lahko ob vsakem obisku pokaže nekoliko drugače.
Kronice so zavarovana rastlinska vrsta
Na podlagi direktiv Evropske unije je bila v Sloveniji sprejeta Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, v kateri je kronica, Leucojum vernum, uvrščena med zavarovane rastlinske vrste. Varstveni režim določa, da se rastlin v naravi ne sme izkopavati in odnašati, kar velja za čebulice in plodove. Uredba dopušča šopek za osebno uporabo, opredeljen zelo natančno kot število rastlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem.
V Arboretumu Volčji Potok pa velja arboretski red, ki prepoveduje nabiranje vseh cvetlic, tudi kronic.
Zakaj je v Hujski loki toliko kronic in skoraj nič zvončkov?
Odgovor se začne v tleh Hujske loke, kjer kronice uspevajo zaradi mokrih in globokih tal ob potokih in povirjih. Ob Rudniškem potoku so tla na ravnici pretežni del leta namočena, zato je tam hoje po travniku malo, razmere pa so idealne za kronice in jelše. Jelšev gozd je v času rasti in cvetenja kronic še brez listov, zato imajo kronice dovolj svetlobe za razvoj. Ko jelše olistajo, se svetloba zmanjša, a to kronic ne moti, ker takrat že zaključujejo vegetacijo. Listi porumenijo, se posušijo, rastlina pa do naslednje pomladi miruje v čebulici pod zemljo.
Obstaja pa še drugi razlog, zakaj je v Arboretumu toliko kronic, ki ni povezan le s površinskimi razmerami, temveč z geološko podlago, vodnim režimom in lastnostmi vode. Podrobnejšo razlago najdete tukaj.
Kronice in navadni zvončki so si po videzu in življenjskem ritmu podobni, obe vrsti imata radi vlažna tla, vendar se v naravi redko pojavljata skupaj. Tam, kjer raste ena, druge običajno ni. Botaniki pravijo, da se vrsti nadomeščata.
Kronice dišijo
Botanično ime rodu kronic je Leucojum. Sestavljeno je iz grških besed, ki pomenijo bela vijolica, in ime je zelo zgovorno, kronice prijetno dišijo.
V naravi njihov vonj ni namenjen ljudem. Diši za čmrlje in prve čebele. Po zimi so žuželke lačne, hrane pa je malo. Voh jih pripelje do cveta. Medičine je v cvetu le malo, je pa v njem mehko, sočno tkivo. Žuželke ga ogrizejo in ližejo rastlinski sok, ki se pojavi na mestu ran. Medtem ko se hranijo in motovilijo po cvetu, kronico oprašijo. Za rastlino je to smiselna izmenjava. Dovoli hranjenje, v zameno pa dobi oploditev jajčnih celic in možnost razvoja semena. Tako se kronice lahko sejejo in širijo.
Vonj kronic najlepše doživimo tam, kjer rastejo. Če se na topel pomladni dan spustimo nižje, se približamo cvetu in si vzamemo čas, bo vonj izrazitejši, kot če bi cvet odtrgali. Kronice so najlepše žive, v mokrišču, ob vodi, med rastlinami, s katerimi si delijo prostor.
Povabilo na sprehod
Vabljeni v Arboretum Volčji Potok med 21. februarjem in 31. marcem. Poiščite kronice v Hujski loki in na drugih rastiščih po parku. Pojdite počasi, opazujte bele cvetove v preprogi mokriščnega gozda in se jim približajte. Na topel dan jih tudi poduhajte. Včasih za občutek pomladi zadostuje nekaj belih zvončkov, malo tišine in kratek postanek ob vodi.
Park je februarja odprt vsak dan od 8. do 17. ure, marca pa do 18. ure. Do 28. februarja 2026 lahko izkoristite znižano ceno dnevnih vstopnic.
Zanimive povezave
1. Hujska loka
2. Kronica
Zakaj je toliko kronic in nič zvončkov?
Kaj pa, če kronice prekrije sneg?
Veste, da kronice dišijo?
Zakaj so kronice strupene?
3. Pet hektarjev kronic v Arboretumu Volčji Potok
4. Kronice so zavarovana rastlinska vrsta
5. Črna jelša
6. Veliki jesen
7. Habitatni tip
8. Prednostno varstvo
9. Jelševje
10. Rastline v Hujski loki
11. Živali v Hujski loki
12. O mokriščih
13. Ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja v jelševju v Hujski loki
14. Gospodarjenje z gozdom in mokrimi travniki v Hujski loki
15. Stoječe in tekoče vode v Arboretumu
16. Mokrišča, kultura, rekreacija, izobraževanje
